Dolenjska in Bela krajina

Dolenjska: zelena dolina Krke in dežela cvička

Med najprepoznavnejšimi značilnostmi Dolenjske sta gričevnata pokrajina in reka Krka, osrednja žila regije, ki že stoletja usmerja njen razvoj. Ob njenih bregovih se je razvilo tudi Novo mesto, gospodarsko, kulturno in upravno središče regije. Krka je bila nekoč pomemben vir vode in hrane, hkrati pa je omogočala prometne povezave ter nudila naravno zaščito naseljem in gradovom, ki so nastajali ob njej.

Danes je Krka ena najbolj priljubljenih slovenskih rek za oddih in aktivno preživljanje prostega časa.

Ob njej potekajo številne pohodniške in kolesarske poti, na mirnejših odsekih je primerna za vožnjo s čolni, kanuji in supi, poleti pa kopalcem nudi prijetno osvežitev. Posebno mesto v turistični ponudbi Dolenjske imajo termalni vrelci. Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice spadajo med najstarejša zdravilišča v Sloveniji, naravna termalna voda pa že stoletja privablja obiskovalce, ki iščejo sprostitev in dobro počutje.

Dolenjska je tudi dežela cvička, vina z zaščitenim poreklom, ki je neločljivo povezano z identiteto pokrajine.

Vinogradi, raztreseni po sončnih pobočjih, in značilne zidanice ustvarjajo kulturno krajino, ki je ena najbolj prepoznavnih v Sloveniji.

Poleg vinogradništva ima Dolenjska tudi bogato kulturnozgodovinsko dediščino. V dolini Krke so bili nekoč številni gradovi, k pestrosti pokrajine pa pomembno prispevajo tudi samostani, romarske poti in tradicionalne prireditve. Med najprepoznavnejšimi spomeniki kulturne dediščine je Kartuzijanski samostan Pleterje.

Bela krajina: dežela bele breze, Kolpe in tradicije

Na južni strani Gorjancev, hribovja, ki jo hkrati povezuje in ločuje z Dolenjsko, je Bela krajina. Njeno podobo oblikuje reka Kolpa, ki se vije skozi večinoma kraško krajino ter na jugu in vzhodu pomeni naravno mejo s Hrvaško. Velja za eno najčistejših in najtoplejših slovenskih rek, primerno za kopanje, vožnjo s čolnom in supanje.

Ob njej se razprostira Krajinski park Kolpa z gozdovi, travniki, steljniki, vrtačami in tradicionalno kulturno krajino.

Kraški podzemni svet Bele krajine je dom črne človeške ribice oziroma črnega močerila, izjemno redke in ogrožene jamske dvoživke, ki je ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. Prav letos mineva 40 let od njenega odkritja.

Glavno in največje mesto Bele krajine je Črnomelj. Po eni izmed najbolj znanih legend je Črnomelj dobil ime po mlinarju, ki je v starko preoblečeni dobri vili namesto bele moke namlel črno. Vila ga je za njegovo nepoštenost kaznovala, kraj pa naj bi po tem dogodku dobil ime Črnomelj, mesto, ki »melje črno«.

Prav kulturna dediščina daje pokrajini njen prepoznavni značaj. V stoletjih njene zgodovine so se na tem območju prepletali vplivi ljudstev in kultur, ki so se ohranili v ljudskem izročilu, nošah, glasbi, običajih in kulinariki.

Jurjevanje v Beli krajini je najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Izhaja iz starodavnih pomladnih običajev ob praznovanju praznika sv. Jurija (jurjevo), povezanega z zelenjem, pesmijo in plesom.

Znana je tudi po belokranjskih pisanicah, značilno okrašenih velikonočnih jajcih, ki so od leta 2012 vpisana v register žive kulturne dediščine Slovenije.

Bela krajina je tudi dom znamenite belokranjske pogače, eni najprepoznavnejših slovenskih tradicionalnih jedi. Poleg bogate kulinarične dediščine Belokranjci skrbno negujejo tudi vinogradniško tradicijo. Metliška črnina, belokranjec in modra frankinja so pomemben del vinogradniške tradicije, ki se prenaša iz roda v rod.

Gospodarske zmogljivosti regije

Dolenjska in Bela krajina nista pomembni le zaradi naravnih lepot in kulturne dediščine, temveč tudi zaradi prispevka k slovenskemu gospodarstvu.

Jugovzhodna Slovenija se že dolgo uvršča med gospodarsko uspešnejše slovenske regije, kar potrjujejo visoka dodana vrednost na zaposlenega, nadpovprečne plače v gospodarstvu in izrazita izvozna usmerjenost podjetij.

Gospodarsko moč regije soustvarjajo mednarodno uveljavljena podjetja, ki so med nosilci slovenskega gospodarstva. V Novem mestu deluje Revoz, kjer že več kot pet desetletij izdelujejo Renaultova vozila. Revoz, ki se usmerja v proizvodnjo električnih vozil, je danes ena izmed ključnih proizvodnih lokacij skupine Renault v Evropi. Mesto je tudi sedež Krke, ene vodilnih evropskih proizvajalk generičnih zdravil, ki svoje izdelke trži na več kot 70 mednarodnih trgih. Adria Mobil s svojimi avtodomi in počitniškimi prikolicami spada med vodilne evropske proizvajalce v panogi. Pomemben steber regijskega gospodarstva je tudi Trimo iz Trebnjega, znan po inovativnih in trajnostnih rešitvah za sodobno gradnjo. V Metliki ima sedež podjetje Kolpa, ki je med vodilnimi proizvajalci kopalniške opreme in notranje opreme v regiji.

Uspešnost regije temelji na znanju, inovacijah in razvoju izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Podjetja iz Dolenjske in Bele krajine niso le pomembni izvozniki, temveč aktivni soustvarjalci svetovnih dobavnih verig in razvojnih trendov na področjih farmacije, mobilnosti, gradbeništva ter specializirane proizvodnje. Prav njihova sposobnost povezovanja tradicije, tehnološkega razvoja in mednarodne konkurenčnosti regijo uvrščajo med najuspešnejše v Sloveniji.

Naslovna fotografija: Jacob Riglin/slovenia.info