Slovenska znanost: od idej do odkritij

Zakon, ki omogoča določanje temperature zvezd in Sonca, metoda, ki je pospešila razvoj organske kemije, vizija, ki je tlakovala pot raziskovanju vesolja, ter sodobni preboji v medicini in umetni inteligenci. To je le nekaj dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki z radovednostjo in znanjem že dolgo presegajo meje domovine in časa, v katerem živijo.

Slovensko vpetost v mednarodne raziskovalne mreže potrjujeta tudi polnopravno članstvo v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) in v Evropski vesoljski agenciji, ki odpirata možnosti za sodelovanje s številnimi drugimi organizacijami in državami, ponujata gospodarske priložnosti in izobraževanje. Slovenski strokovnjaki sodelujejo tudi pri projektu ITER, največjem mednarodnem projektu razvoja fuzijske energije, ki obeta nov, trajnostni vir energije.

Od novih načinov zdravljenja do reševanja okoljskih izzivov

Med vodilnimi raziskovalnimi ustanovami sta Kemijski inštitut in Nacionalni inštitut za biologijo. Kemijski inštitut dosega vrhunske rezultate na področju sintezne biologije, genskih in celičnih terapij, umetnih proteinov in baterij.

Med njihovimi najodmevnejšimi dosežki na področju medicine je nov pristop k zdravljenju raka z imunoterapijo. Pri tem s specifičnimi proteini okrepijo bolnikov imunski odziv in spodbudijo uničenje rakavih celic.

Razvili so tudi učinkovite organske katodne materiale za uporabo v akumulatorjih, ki omogočajo proizvodnjo varnejših baterij z manjšo vsebnostjo litija in drugih kovin.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je mednarodno priznan na področju preučevanja vplivov kemikalij, nanodelcev in cianotoksinov na genski material, ustvarjajo vrhunsko znanje o živih sistemih ter ga uporabljajo za reševanje okoljskih, zdravstvenih, prehranskih in družbenih izzivov. Njihovi raziskovalci so kot del mednarodne raziskovalne skupine na vzhodnem tihooceanskem hrbtu pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci odkrili doslej neznan ekosistem.

Skupaj z raziskovalci Univerze v Ljubljani pa so razvili trajnostno biotehnološko zaščito krompirja pred koloradskim hroščem. Njihovo delo nazorno kaže, da lahko vrhunska temeljna znanost prispeva k reševanju konkretnih družbenih in okoljskih izzivov.

Slovenski sateliti in raziskovanje vesolja

Slovenija je v zadnjih šestih letih v orbito poslala že štiri satelite. Leta 2020 sta v vesolje poletela prva slovenska satelita, NEMO-HD in Trisat. Trisat je bil prvi satelit, ki je bil v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Sloveniji, razvila pa sta ga Univerza v Mariboru in slovensko podjetje Skylabs. Leta 2022 se jima je pridružil še Trisat-R, septembra letos pa je bil uspešno izstreljen tudi TRISAT-S.

Raziskovanje vesolja se nadaljuje tudi na tleh. V Nordijskem centru Planica pod vodstvom raziskovalcev z Instituta Jožef Stefan in iz Evropske vesoljske agencije proučujejo, kako ekstremne razmere, kot je bivanje v breztežnosti, vplivajo na človeško telo.

Institut Jožef Stefan je tudi osrednja raziskovalna ustanova na področjih naravoslovja, tehnike in znanosti o življenju.

Med drugim so njihovi raziskovalci sodelovali pri potrditvi obstoja Higgsovega bozona, skupaj z raziskovalci s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa jim je kot prvim na svetu uspelo uporabiti tekoče kristale v mikroskopsko majhnih vezjih, ki delujejo izključno na svetlobo. Nedavno jim je uspelo tudi 3D-tiskanje mikroskopskih struktur neposredno v živih človeških celicah, kar odpira nove možnosti raziskav znotrajceličnih procesov.

Slovenija med pionirji umetne inteligence

Le malokdo ve, da ima Slovenija eno najdaljših tradicij na področju umetne inteligence. Razvoj se je začel že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili domači raziskovalci med pionirji tega področja. Že takrat so velik poudarek namenjali logiki in razložljivosti sistemov umetne inteligence, saj so verjeli, da morajo biti sistemi umetne inteligence razumljivi človeku. Priznanje slovenski vlogi v digitalni prihodnosti potrjuje tudi UNESCO, ki je v Ljubljani ustanovil Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI).

Letos je zaživel tudi projekt Slovenska tovarna umetne inteligence, ki je ena izmed 19 tovrstnih tovarn, ki nastajajo v državah članicah Evropske unije. V njenem središču bo superračunalnik, namenjen raziskovalcem, podjetjem in javnim ustanovam pri razvoju naprednih rešitev umetne inteligence.

Prvi slovenski superračunalnik Vega leta 2021 je Slovenijo vključil v evropsko mrežo visokozmogljivega računalništva, medtem ko je letošnja pridobitev, superračunalnik Frida, specializiran za izračune, ključne za umetno inteligenco, med drugim tudi za nadaljnji razvoj odprtokodnega velikega generativnega jezikovnega modela za slovenščino, GaMS, ki so ga razvili strokovnjaki Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.

Znanost kot temelj družbenega razvoja

Morda se v množici svetovnih orodij zdi jezikovni model za jezik, ki ga govori le dva milijona ljudi, neznaten. A tako kot jezik že dolgo nosi idejo o slovenski suverenosti, danes država tehnološko suverenost gradi z razvojem lastnih tehnologij in vlaganjem v znanost.

Da ima tako majhen jezik svoj veliki jezikovni model, je vse prej kot samoumevno, še manj, da so ga razvili slovenski raziskovalci sami. V tem je morda največja simbolika: slovenske raziskovalke in raziskovalci se ne zanašajo na rešitve drugih, temveč prihodnost soustvarjajo.

Naslovna fotografija: jittawit.21/Getty Images