Mali slovenski reaktor, ki soustvarja svetovno znanost

Od leta 1966 izobražuje generacije jedrskih strokovnjakov, podpira vrhunske raziskave ter prispeva k razvoju medicine, okoljskih znanosti in nekaterih največjih mednarodnih znanstvenih projektov.

Kot eden redkih še delujočih raziskovalnih reaktorjev v Evropi je postal pomembno stičišče na svetovni ravni. V Trigo prihajajo raziskovalci in študenti z nekaterih najuglednejših univerz na svetu. Zanimanje znanstvene javnosti presega zmogljivosti, saj so termini za raziskovalne obiske reaktorja polno zasedeni mesece vnaprej.

Učni reaktor za raziskave

Triga spada v posebno družino raziskovalnih reaktorjev, ki so jih v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvili v Združenih državah Amerike v okviru pobude Atomi za mir. Reaktorji so bili zasnovani kot izjemno varni in namenjeni raziskavam, izobraževanju ter miroljubni uporabi jedrske tehnologije.

»Zahteva je bila, da mora biti reaktor tako varen, da ga lahko upravlja tudi vsak srednješolec ali študent in da ne more povzročiti večje nesreče. In tako je nastal reaktor Triga,« razloži prof. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko z inštituta Jožef Stefan.

Slovenija je leta 1966 s pridobitvijo reaktorja Triga postala država z jedrsko tehnologijo. Zato Triga pomeni začetek poti, na kateri je Slovenija razvila lastno jedrsko znanje in izobrazila generacije strokovnjakov, ki sodelujejo pri najpomembnejših domačih in mednarodnih projektih.

Strokovnjaki, ki so postavljali Trigo, so kasneje sodelovali pri postavitvi Nuklearne elektrarne Krško, edine nuklearne elektrarne v Sloveniji, ki danes pokriva približno petino potreb Slovenije po električni energiji.

V Evropi je nekoč obratovalo okoli 300 raziskovalnih reaktorjev. Po nesreči v Černobilu so se številni stari raziskovalni reaktorji zapirali, novi pa se niso gradili, zato jih je danes samo še okoli 30. Čeprav je Triga stara že 60 let, pa zaradi rednega posodabljanja, skrbnega vzdrževanja in visokih varnostnih standardov ostaja vrhunska raziskovalna infrastruktura.

Preučevanje materialov in razvoj novih tehnologij

Za Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) v reaktorju preizkušajo sestavne dele, ki jih bodo vgradili v največji pospeševalnik delcev na svetu. Kot pojasni prof. dr. Snoj, teoretsko ni mogoče napovedati, koliko časa bodo določeni sestavni deli zdržali intenzivno sevanje, zato jih morajo testirati v realnih pogojih. »Ker se ti sestavni deli lahko zamenjajo le vsakih deset let, moramo preveriti, koliko časa bodo različni čipi in elektronika zdržali sevanje. Mi lahko v eni uri obsevanja simuliramo deset let obratovanja v CERN-u.« Sestavne dele jim na testiranje pošiljajo še drugi pospeševalniki z vsega sveta, preizkušajo pa tudi sestavne dele za ITER, največji eksperimentalni fuzijski reaktor na svetu, ki ga gradijo v Franciji.

Njihovo znanje pa ni pomembno le pri velikih znanstvenih projektih. Skupaj z Univerzama Lancaster in Manchester testirajo in sevanju izpostavljajo robote, ki bodo uporabljeni za obvladovanje in odstranjevanje posledic po nesreči v Fukušimi.

Strokovnjaki iz Trige nudijo tudi strokovno podporo Nuklearni elektrarni Krško, denimo pri zahtevnih preračunih, koliko gorivnih elementov je treba nadomestiti z novimi.

Od varne hrane do sodobne medicine

Raziskave, ki jih opravljajo na Trigi, ne segajo le na področje jedrskih objektov in energetike. Nevtroni, ki nastajajo v reaktorju, raziskovalcem omogočajo vpogled v sestavo različnih materialov in snovi, ki jih z drugimi metodami pogosto ni mogoče tako natančno analizirati.

Z metodo nevtronske aktivacijske analize raziskovalci preverjajo prisotnost škodljivih elementov v hrani, vodi, zemlji in celo kozmetičnih izdelkih. »Če damo vzorec ribe v reaktor, lahko na primer zelo natančno določimo vsebnost živega srebra, kadmija ali drugih potencialno škodljivih snovi, ki vplivajo na naše zdravje in okolje. Izvemo torej, ali uživamo hrano, ki je obremenjena z nekimi onesnažili,« ponazori prof. dr. Snoj.

Jedrske metode pomembno prispevajo tudi k razvoju radioaktivnih sledil za diagnosticiranje in zdravljenje raka, ki imajo vse večji pomen v sodobni medicini.

Slovenska nuklearna učilnica

Triga je zibelka slovenske jedrske znanosti, saj so tu svojo profesionalno pot začeli ali se izobraževali skoraj vsi jedrski strokovnjaki v Sloveniji. Hkrati pa je tudi eno pomembnejših evropskih središč za izobraževanje na področju jedrske tehnologije.

Vsako leto jo obiščejo študenti, raziskovalci in profesorji z uglednih univerz, med drugim iz Massachusetts Institute of Technology, University of Cambridge, Virginia Tech, Politecnico di Milano ter številnih drugih evropskih, ameriških in azijskih univerz.

Zanimanje je tako veliko, da je termine za raziskovalne obiske pogosto treba rezervirati več kot leto dni vnaprej. »Prihodnji teden imam denimo sestanek s predstavniki Univerze v Cambridgeu, da se dogovorimo za termin prihodnje leto spomladi,« pove prof. dr. Snoj.

Prav zato Triga danes ni le raziskovalni reaktor, temveč prostor izmenjave znanja, kjer se srečujejo strokovnjaki z vsega sveta.

Znanje za prihodnost

Ko Evropa ponovno krepi jedrske raziskave in išče nove nizkoogljične energetske rešitve, postajajo raziskovalni reaktorji, kot je Triga, vse pomembnejši.

Slovenija že šest desetletij ne ohranja le raziskovalnega reaktorja, temveč predvsem znanje, strokovno odličnost in mednarodne povezave, ki so zrasle okoli njega. Kot ponosno sklene prof. dr. Luka Snoj,

»jedrske sile, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija, pošiljajo svoje študente in strokovnjake k nam na izobraževanje. To je posebno mednarodno priznanje, ki nam daje potrditev, da delamo prav.«

Slovenija je namreč ena redkih držav, ki imajo raziskovalni reaktor, in še pomembneje: ima tudi ekipo, ki ga zna upravljati.