Kartuzijanski samostan Pleterje

Kartuzijani so redovniki enega najstrožjih katoliških redov, ki ga je ustanovil Bruno iz Kölna leta 1084. Njihov način življenja združuje samostansko skupnost in puščavniško osamo. Vsak redovnik živi v svoji celici, kjer moli, dela in premišljuje, skupna srečanja pa so omejena predvsem na bogoslužje. Kartuzijanski red je skozi stoletja ohranil stroga pravila, zaradi česar ostaja majhen, a izjemno spoštovan.

Na Slovenskem so bile v srednjem veku ustanovljene štiri kartuzije: Žiče, Jurklošter, Bistra in Pleterje.

Te ustanove so pomembno vplivale na duhovno, kulturno in gospodarsko življenje prostora, vendar so se do danes ohranile le Pleterje.

Zgodovina kartuzije

Kartuzijo Pleterje je ustanovil Herman II. Celjski, eden najvplivnejših plemičev svojega časa. Ustanovna listina iz leta 1407 označuje začetek organiziranega življenja v samostanu, ki je bil v naslednjih letih tudi dokončno zgrajen, samostanska cerkev pa dokončana okoli leta 1420.

Samostan je največji razcvet doživel v času celjskih grofov. Po smrti Ulrika II. Celjskega leta 1456 pa se je začelo obdobje nazadovanja.

Pleterje so prizadeli turški vpadi in leta 1471 je bil samostan požgan. Kasneje so ga sicer obnovili in utrdili, vendar so posledice težkih razmer tistega časa še ostale opazne.

V 16. stoletju je kartuzijansko življenje zamrlo, saj so samostan prevzeli jezuiti. Skoraj dve stoletji je bil samostan brez kartuzijanov, dokler se ti konec 19. stoletja niso vrnili iz Francije in ga začeli obnavljati. Do leta 1904 so samostan znova oživili, pri čemer je od stare kartuzije ostala predvsem gotska cerkev.

Tudi med drugo svetovno vojno je bil samostan poškodovan, vendar je po vojni vnovič zaživel in ohranil svojo vlogo duhovnega središča.

Eden redkih tudi v svetu

Danes po svetu deluje le okoli 21 kartuzij, v katerih živi približno 350 redovnikov in redovnic. V Pleterjah je približno 15 kartuzijanov, ki še vedno dosledno upoštevajo stroga pravila reda. Samostan ostaja zaprt za javnost, toda njegova okolica obiskovalcem ponuja občutek miru in tišine. Ogledati si je mogoče staro gotsko cerkev ter muzej na prostem, ki prikazuje nekdanje življenje na tem območju. 

Samostan hrani nekatere redke knjige, ki so izšle pred letom 1800, Narodna in univerzitetna knjižnica pa ima nekaj samostanskih rokopisov iz 15. stoletja.

Kartuzijani se ukvarjajo tudi s kmetovanjem. Obdelujejo vinograde in sadovnjake ter skrbno čebelarijo. Posebej znani so po pleterski hruški, ki dozori v steklenici, ter po zeliščnem likerju iz številnih rastlin.

Tišina je tudi vrednota

Kartuzija Pleterje tako ostaja pomemben kulturni spomenik obenem pa živ prostor duhovnosti. V času hitrega življenjskega ritma je dragoceni opomin o pomembnosti tišine, notranjega miru in poglobljenega odnosa do življenja.