Hiša Zdravljice

Nekdaj zapuščeno gospodarsko poslopje v starem trškem jedru je Občina Vipava obnovila s sredstvi iz evropskega sklada v okviru čezmejnega Interregovega partnerskega projekta BEroots ter ga spremenila v sodobno kulturno in turistično središče. Želja po predstavitvi Premrlove zapuščine je med vaščani Podnanosa tlela več desetletij, leta 2010 pa se je v kraju oblikovala civilna pobuda in ta je projekt uresničila v okviru čezmejnega sodelovanja.

Razstava o Zdravljici

Muzejske vsebine so zasnovane sodobno in interaktivno, razstava pa obiskovalcem približa čas nastanka uglasbene Zdravljice ter v ospredje postavlja tri pomembne osebnosti slovenske kulturne zgodovine, povezane z zgodbo slovenske himne. Med njimi sta duhovnik in vinogradnik Matija Vertovec, sicer tudi domačin, ki je dal pobudo za nastanek pesmi, in pesnik France Prešeren, njen avtor.

Čeprav Stanko Premrl ni tako splošno znan, kot je France Prešeren, se je v zgodovino vpisal kot eden najustvarjalnejših slovenskih skladateljev.

Zložil je več kot dva tisoč glasbenih del, tako nabožnih kot posvetnih skladb. Njegova povezava s Prešernom ni le umetniška, temveč tudi simbolna, saj se pri obeh prepletata prostor in ideja narodne pripadnosti.

Nenavadna pobuda

Potem ko so leta 1843, dobrih šestdeset let pred postavitvijo spomenika našemu največjemu pesniku, v Ljubljani začele izhajati Kmetijske in rokodelske novice, se je med njihove dopisnike nemudoma vključil tudi Matija Vertovec, vikar iz Št. Vida (današnjega Podnanosa) pri Vipavi, vsestranski pisec in navdušen vinogradnik.

Ta je Franceta Prešerna v enem od svojih sestavkov javno prosil, naj spesni hvalnico trti, kar je veliki pesnik leto pozneje tudi storil.

A sporočilnost Zdravljice je presegla okvire samo priložnostne napitnice ter postala izraz svobode, enotnosti in prijateljstva med narodi.

A pot do njene objave ni bila preprosta. Dele pesmi so večkrat cenzurirali, zato je dolgo krožila le v rokopisnih različicah. Objavljena je bila šele leta 1848. Skozi desetletja je nastalo tudi več njenih uglasbitev, odločilno pa je bilo Premrlovo delo iz leta 1905, ki ga je napisal kot študent na dunajskem konservatoriju.

Prav njegova melodija sedme kitice Zdravljice je postala slovenska himna.

Še vedno je simbol povezovanja

Leta 1989 je bila Premrlova melodija skupaj s sedmo kitico Prešernove pesmi uradno razglašena za slovensko himno. Pozneje je dobila tudi širše priznanje, saj jo je Evropska unija uvrstila med pomembno kulturno dediščino. Zdravljica tako ostaja simbol povezovanja, saj njeno besedilo nosi pomembno sporočilo o miru in sožitju med narodi.