Čivki iz preteklosti: zgodbe najstarejših predmetov s slovenskega ozemlja

Razstava obiskovalcem ponuja vpogled v svet pradavnih predmetov, ki »govorijo« z izjemno zgovornimi zapisi: včasih v obliki skrivnostnih znakov, drugič kot simboli vsakdanjega življenja ali duhovnega sveta. Čivki iz preteklosti združujejo vrhunske arheološke najdbe iz različnih slovenskih muzejev ter odstirajo zgodbe o začetkih ustvarjalnosti, komunikacije in simbolnega mišljenja na naših tleh.

Na enem mestu lahko obiskovalci pravzaprav prehodijo celotno zgodovino ozemlja današnje Slovenije. Čeprav gre za razmeroma majhno geografsko območje, je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih izjemno bogato in kulturno raznoliko. Razstava odpira razmislek o človekovem kognitivnem razvoju, domišljiji in ustvarjalnosti, pa tudi o razsežnostih časa in prostora. Gre za projekt desetih muzejev iz vseh slovenskih regij, kar razstavi daje poseben pomen.

Izjemne arheološke najdbe »odmevajo« iz preteklosti ter odstirajo pogled v skupnosti in življenje ljudstev, ki so pred tisočletji živela na območju današnje Slovenije. Razstava prikazuje slovensko arheologijo s tremi skupinami predmetov: predmeti, povezanimi z glasbo, s simbolnimi predmeti, kot so prazgodovinske figurice, upodobitve božanstev, živalski motivi in predmeti z vrezanimi znaki, ter s predmeti z najzgodnejšimi zapisanimi besedami.

Vsak razstavni predmet pripoveduje svojo zgodbo. Nekdo ga je nekoč izdelal, uporabljal, cenil, nosil, izgubil ali zavrgel. Ob posameznih predmetih obiskovalci spoznajo pomembna arheološka najdišča z vseh delov Slovenije in vstopijo v pripoved o preteklosti slovenskega prostora, kot jo izrisuje arheologija.

Predmeti s presežniki

Posebno pozornost na razstavi pritegnejo trije predmeti svetovnega pomena: najstarejša piščal, najstarejše kolo z osjo in najstarejša koščena šivanka.

Neandertalčevo piščal hrani Narodni muzej Slovenije, najstarejše kolo z osjo z Ljubljanskega barja Mestni muzej Ljubljana, koščeno šivanko iz Potočke zijalke pa Pokrajinski muzej Celje.

Skoraj vsi predmeti na razstavi so izvirni, izjema so prav tisti z nazivom »najstarejši«. Zaradi neprecenljive vrednosti in občutljivosti materiala – predvsem kosti in lesa – izvirniki nikoli ne zapustijo matičnih ustanov, zato so na ogled njihove natančne kopije.

»Prva dama« slovenskega prostora

Med izvirnimi predmeti izstopa tudi posebna najdba, »prva dama«, keramična figurica ženske iz bakrene dobe, odkrita na najdišču Nova tabla pri Murski Soboti. Nastala je v prvi polovici 4. tisočletja pr. n. št. in velja za najstarejši kipec ženske figure, odkrit na območju Slovenije.

Figurice z ženskimi značilnostmi sicer poznamo že iz paleolitika, med najbolj znanimi je denimo Willendorfska Venera, vendar njihova razširjenost v različnih obdobjih in okoljih ni bila enakomerna. Najdba iz Slovenije pomembno prispeva k razumevanju simbolike ženskosti, rodovitnosti in duhovnega sveta prazgodovinskih skupnosti.

Sledi zgodnje pisave in simbolov

Razstava se ukvarja tudi z ugibanjem o začetkih pisave. Najstarejši zapisi z območja današnje Slovenije so v venetski pisavi, ki jo obiskovalci lahko občudujejo na več predmetih, med drugim na srebrni daritveni ploščici iz 2. ali 1. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Tolminski muzej.

Posebej zanimivo je vprašanje, ali so zgodnji Slovani že poznali pisavo. Na razstavljenem loncu iz 6. ali 7. stoletja, odkritem na najdišču Nova tabla, je vrezan znak v obliki črke X oziroma Andrejevega križa. Njegov pomen ostaja neznan, ali gre za okras, oznako lastnika ali celo zgodnjo obliko pisnega znamenja.

Kot pojasnjuje soavtorica razstave dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja Slovenije, je neposrednih materialnih dokazov o zgodnji slovanski pisavi izjemno malo, a nekateri kažejo, da zgodnji Slovani niso uporabljali le simbolov, temveč tudi preproste oblike zapisovanja, kot so črte in vrezi. Zapisovali naj bi jih na lesene tablice, ki se niso ohranile. Znak X na keramičnih izdelkih bi tako lahko pomenil več kot le preprost okras, morda gre za oznako lastništva ali pa kaže poseben pomen predmeta.

Grafiti antičnega sveta

Razstava razkriva tudi, da grafiti nikakor niso sodoben pojav. Odlomki poslikanega ometa z antičnimi grafiti, ki jih hrani Gorenjski muzej, so izjemen dokaz o spontanem izražanju ljudi v rimskem času. Napisi in risbe so nastajali brez pravil, pogosto s koničastim kovinskim predmetom, ki ga je imel posameznik pri roki. V nasprotju z današnjim razumevanjem grafiti takrat niso imeli negativnega prizvoka.

Simboli življenja, sonca in onstranstva

Med posebej zanimivimi predmeti je tudi bronasta figurica psa iz slovenske Istre, ki jo hrani Pokrajinski muzej Koper. V bronasti dobi je ta žival simbolizirala zvestobo, zaščito ter vodstvo med svetom živih in mrtvih.

Posebno zgodbo pripovedujejo tudi obeski v obliki sončnih koles iz pozne bronaste dobe, ki jih hrani Goriški muzej. Sonce je bilo za prazgodovinske skupnosti simbol življenja in božanske moči. Arheologi domnevajo, da so bili nekateri predmeti zakopani celo ob sončnem mrku kot simbolična pomoč Soncu, da »ne bi ugasnilo«.

Dragocenosti iz vsakdanjega življenja

Med predmeti na razstavi je tudi miniaturna koščena knjižica iz rimskega obdobja iz zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Takšne povoščene tablice so uporabljali za pisanje, kaže pa tudi na pomen pismenosti in dragocenosti knjig v antičnem svetu.

Steklena ogrlica iz 5. ali 4. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Dolenjski muzej Novo mesto, s pisanimi jagodami v obliki ovnovih glav razkriva simboliko plodnosti, ognja in prestiža v železnodobni družbi.

Dialog s preteklostjo

Čivki iz preteklosti tako niso le razstava predmetov, temveč pripoved o prvih znakih človeške komunikacije, simbolih in zgodbah, ki so preživele tisočletja. Obiskovalcem ponuja vpogled v čas, ko so ljudje svoje misli, verovanja in identiteto šele začeli zapisovati v materialni svet.

Vsak predmet nosi svojo zgodbo, od sledi vsakdanjih opravil do izrazov duhovnega prepričanja. Vsi skupaj pa sestavljajo izjemen mozaik človeške zgodovine ter obiskovalca vabijo k razmisleku o tem, kako bi tudi sam pustil kakšen »čivk« prihodnjim rodovom.

Predmete je prispevalo deset slovenskih muzejev: Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Muzej in galerije mesta Ljubljana, Dolenjski muzej Novo mesto, Pokrajinski muzej Koper, Gorenjski muzej Kranj, Goriški muzej Nova Gorica in Tolminski muzej.