Leto pisatelja Ivana Tavčarja

Ivan Tavčar (1851–1923) velja za enega pomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke.

Ivan Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno in postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane in je to funkcijo opravljal naslednjih deset let. Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih narodnih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije – Kluba slovenskih biciklistov in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih občinah podelili naziv častnega občana (Celje, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana, Šoštanj), po njem pa se imenuje tudi več ulic in pa osnovna šola v Gorenji vasi.

Širši slovenski javnosti je dobro poznan kot avtor novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov ustvarjalni opus pa obsega prek štirideset umetniških del. Njegova najbolj znana dela so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika in še druga.

Tavčarjevo leto kot državni projekt nosi pomembno sporočilo – da naša država kulturo razume kot svojo temeljno identitetno vrednost in vrednoto samo po sebi.

Je tudi priložnost za večjo prepoznavnost slovenskih literarnih klasikov, ki so s svojimi deli utrjevali pomen in dragocenost slovenske besede.