Odgovorno v naravo: vodnik za spoštljivo in varno raziskovanje Slovenije

Srečanje z medvedom

Med živalmi, ki se spomladi prebudijo iz zimskega mirovanja, so tudi medvedi. V slovenskih gozdovih jih živi približno tisoč. Čeprav gre za samotarje, ki so za človeka načeloma nenevarni in se mu izogibajo, je dobro vedeti, kako ravnati ob morebitnem srečanju z medvedom:

• Opozarjajte nase. Da medveda ne presenetite, se med hojo glasno pogovarjajte, pojte ali pa si na nahrbtnik obesite zvonček.
• Psa imejte vedno na povodcu. Razdraženi medved bo sledil psu, ta pa bo zavetje iskal pri svojem lastniku.
• Medvedov ne hranite. S tem preprečite, da bi živali izgubile naravni strah pred človekom in se navadile na bližino naselij.
• Ostanite mirni. Če medveda opazite v daljavi, se mu ne približujte. Mirno se umaknite v smeri, od koder ste prišli.
• Če vas medved napade, se ulezite na tla z obrazom navzdol in si z rokami zaščitite vrat.

Kdaj in kako ukrepati? Če opazite poškodovanega medveda (na primer po prometni nesreči), če se žival zadržuje v naselju ali če napade človeka, dogajanje nemudoma prijavite na MedvedoFON (na portalu narcis.gov.si). V izjemnih okoliščinah, če so poškodovani ljudje ali živali, pokličite na številko 112.

Previdno pri nabiranju divjih rastlin

Nabiralništvo je v Sloveniji del priljubljene tradicije, zlasti spomladi, ko gozdovi in travniki ponujajo številne užitne rastline. Med najbolj iskanimi je čemaž, ki ima veliko zdravilnih učinkov. A pri nabiranju je treba biti previden, saj ga nepoznavalci pogosto zamenjajo s strupenim jesenskim podleskom, šmarnicami in belo čmeriko. Že en list jesenskega podleska ali šmarnice je lahko usoden.  

Kako prepoznamo čemaž:

• ima izrazit vonj po česnu,
• listi so dolgi, mehki, suličasti,
• vsak list raste posamezno na svojem peclju,
• aprila in maja ima bele cvetove v obliki dežnika.

Na Centru za klinično toksikologijo so po letu 2000 obravnavali 40 primerov zastrupitve z jesenskim podleskom, od tega skoraj 15 odstotkov s smrtnim izidom. Protistrupa za zastrupitev z jesenskim podleskom ni.

Kako ukrepati ob sumu zastrupitve?

Če se po zaužitju (v dveh do 12 urah) pojavijo slabost, bolečine v trebuhu ali prebavne težave, takoj poiščite zdravniško pomoč ali obiščite urgenco. Rastlino (ali ostanke jedi) obvezno vzemite s seboj, da bodo zdravniki lahko hitro in pravilno ukrepali.

Nabirajte le rastline, ki jih zanesljivo poznate. Če niste popolnoma prepričani, jih raje pustite v naravi.

Zaščita pred klopi

Sprehod po gozdu, počitek na travi v mestnem parku ali osvajanje gorskih vrhov, narava je v Sloveniji vedno blizu. Ob tem pa ne pozabite na zaščito pred klopi. Ti se skrivajo v gozdovih in gozdni podrasti, najdemo pa jih tudi v grmovju, na travnikih, domačem vrtu, mestnih zelenicah in celo nad 1.600 metri nadmorske višine.

Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi. V zadnjem desetletju so letno našteli sto primerov te nevarne bolezni, medtem ko se z lymsko boreliozo vsako leto okuži od pet do sedem tisoč ljudi.

Kako se učinkovito zaščititi?

• Nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami (hlače zatlačite v nogavice). Na svetli podlagi je klopa lažje opaziti.
• Kožo in oblačila redno pršite z ustreznimi repelenti.
• Po vrnitvi domov se oprhajte, umijte lase in natančno preglejte celotno telo. Na morebitne klope bodite pozorni še nekaj dni po izletu v naravi.
• Cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom, saj za to bolezen ni zdravila (lajšajo se le simptomi).

Kako ukrepati ob ugrizu klopa?

Če na telesu opazite klopa, ga takoj odstranite s pinceto. Primite ga čim bližje koži in ga z enakomernim gibom previdno izvlecite. Mesto ugriza umijte z milom in vodo ter ga v prihodnjih dneh opazujte.

Zdravniško pomoč poiščite ob sumu na boreliozo (če vse dveh do desetih dneh po ugrizu pojavi rdeča lisa). Ob sumu na klopni meningoencefalitis (če se sedem do 14 dni po ugrizu pojavijo simptomi, podobni gripi, na primer slabo počutje).

Varno v gore

Gore so med najbolj priljubljenimi naravnimi znamenitostmi pri nas. Ponujajo nepozabne razglede in izjemna doživetja, vendar zahtevajo dobro telesno pripravo in spoštovanje gorskega sveta. V zadnjih petih letih je gorska reševalna služba izvedla približno 650 intervencij na leto, lani pa so rešili 767 pohodnikov. Najpogostejši vzroki za nesreče so zdrsi, nepoznavanje terena, neprimerna oprema in pomanjkljiva pripravljenost na turo. Večini nesreč bi se ob izvajanju preventivnih ukrepov lahko izognili.

Upoštevajte razmere in svoje zmogljivosti. O načrtovani poti pred odhodom vedno obvestite domače ali prijatelje.

• Vreme v gorah se zelo hitro spreminja. Na višjih nadmorskih višinah je vreme bolj spremenljivo. Temperatura se z višino zmanjšuje. Pomladno vreme v dolini ne pomeni pomladnih razmer v gorah.
• Upoštevajte svoje zmogljivosti. Začnite z lažjimi potmi, njihovo zahtevnost pa postopno stopnjujte. Na vrhu ste šele na polovici poti, zato načrtujte dovolj časa tudi za varen sestop pred sončnim zahodom.

Obvezna oprema:

• Obutev mora biti vodoodporna, trpežna, z dobro oporo za gležnje in odličnim oprijemom. Oblačila naj bodo večslojna, vrhnji sloj naj zagotavlja zaščito pred vetrom in padavinami. Pohodniške palice zagotavljajo dodatno stabilnost in zmanjšujejo obremenitev sklepov.
• V zimskih razmerah so del obvezne opreme cepin, dereze, gamaše in lavinski trojček.
• V nahrbtniku ne smejo manjkati: zadostne količine hrane in pijače, čelna svetilka, napolnjen mobilni telefon in prenosna baterija.

Kako ukrepati ob nesreči?

Če se zgodi nesreča ali vam grozi nevarnost, pokličite na številko 112. Reševalcem sporočite svoje ime in priimek, kaj se je zgodilo, natančno lokacijo in čas dogodka, število ponesrečencev in vrste poškodb, okoliščine na kraju nesreče ter kakšno pomoč potrebujete.

Odgovorno ravnanje v naravi

Narava je med največjimi zakladi Slovenije. Gozd pokriva 58 odstotkov njene površine, s čimer se uvršča na tretje mesto v Evropski uniji. Je tudi dom številnim živim bitjem, pri nas živi 389 zavarovanih živalskih vrst in uspeva 71 zavarovanih rastlinskih vrst. Prav zaradi spoštljivega odnosa do okolja Slovenija ohranja izjemno naravno pestrost, v kateri lahko uživamo vsi. Mednarodna raziskava Univerze v Derbyju o povezanosti ljudi z naravo Slovenijo uvršča na visoko 22. mesto med 61 državami. Prebivalci Slovenije naravo obiskujemo nadpovprečno pogosto in imamo visoko stopnjo okoljske zavesti.

Da bi to bogastvo ohranili, je pomembno odgovorno ravnanje. Zato ne vznemirjajte živali in ne trgajte rastlin, uporabljajte urejene poti in gozdne ceste. Vožnja motornih vozil v naravnem okolju ni dovoljena, saj škodi živalim in rastlinju.

Vožnja zunaj gozdnih cest je prepovedana, ker:

• poškoduje korenine dreves in pospešuje erozijo;
• vznemirja živali, vpliva na njihovo prehranjevanje, selitve in razmnoževanje ter zmanjšuje njihov življenjski prostor;
• povečuje tveganje za onesnaženje vodnih virov in povzroča zvočno onesnaževanje;
• zmanjšuje varnost in kakovost bivanja lokalnih prebivalcev, ogrožena je lahko njihova varnost in varnost obiskovalcev gozdov.

Napotki za »zelene« obiskovalce:

• Divje kampiranje je prepovedano. Pod zvezdami lahko spite le v kampih.
• Visokogorska jezera občudujte le z nabrežja, saj je kopanje v njih prepovedano. Z njim namreč v vodo vnašamo snovi, ki ogrožajo občutljive jezerske ekosisteme.
• Ne glede na to, ali ste na pohodu, pikniku ali taborjenju – odpadke odvrzite v koše za smeti ali jih odnesite s seboj v dolino.

Naslovna fotografija: Jošt Gantar/Slovenia.info