Slovenija je dežela zvončkov

Izjemno bogastvo zvončkov v Sloveniji lahko podkrepimo tudi s statistiko: na enem hektarju površine lahko zraste več kot dva milijona zvončkov. Slovenija pa spada med najbogatejša naravna rastišča po raznolikosti zvončkov, čeprav pri nas raste le ena vrsta, navadni mali zvonček (Galanthus nivalis).

Naravno bogastvo, ki navdušuje

Navadni mali zvonček naravno uspeva na območju od evropskega dela Turčije na jugu do Pariza in Kijeva na severu. Kot pojasni dr. Jože Bavcon, eden od največjih strokovnjakov za zvončke pri nas in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, so obiskovalci iz tujine pogosto presenečeni nad množičnostjo zvončkov pri nas. »Ko so bili pred dnevi na obisku kolegi iz Češke, so bili osupnjeni nad tem, da v Sloveniji zvončki rastejo ›kot trava‹, ker so naravno tako razširjeni. Na Češkem namreč nimajo povsod naravnih rastišč, le v delih Češke (Karpati), drugod najdete le primerke, ki so zbežali iz grajskih vrtov in rastejo v skupkih.«

Dr. Blanka Ravnjak, raziskovalka Botaničnega vrta, pa dodaja, da so zvončki izjemno priljubljeni v državah, v katerih niso avtohtoni, denimo v Angliji in severni Evropi.

»So med prvimi cvetočimi rastlinami in simbolizirajo rojstvo in nov zagon. Tudi njihova krhkost je varljiva, saj so sposobni prodreti skozi zmrznjeno zemljo in sneg, zato nosijo močno simbolno sporočilo.«

Dr. Bavcon se z zvončki profesionalno ukvarja že 25 let, sicer pa ga spremljajo že od otroštva. Še danes na rastiščih po vsej državi išče zanimive primerke in jih vključuje v zbirko Botaničnega vrta, ki zdaj obsega približno 9500 enot – lončkov navadnega zvončka. »Nabiranje zvončkov na terenu je lahko celodnevno in včasih tako intenzivno, da po vsem dnevu že precej boli hrbet,« pove v smehu dr. Bavcon. Iščejo primerke zvončkov, ki odstopajo od običajne oblike in barve, jih presadijo v Botanični vrt in več let opazujejo, da ugotovijo, ali gre za genetsko mutacijo ali vpliv okolja.

Slovenska zbirka in znanje pa uživata velik ugled tudi v tujini. V Angliji, kjer delujejo priznani poznavalci zvončkov, kot sta dr. John Grimshaw in Matt Bishop, je zanimanje za slovensko strokovno delo o zvončkih izjemno. Članki slovenskih strokovnjakov so objavljeni tudi v reviji Royal Horticultural Society.

Za uspešno nabiranje zvončkov so po besedah sogovornikov potrebni znanje, intuicija in ščepec sreče. Dr. Bavcon se spominja, kako je na enem od rastišč na Primorskem leta 2003 več ur iskal tako imenovano zvezdico, obliko zvončka, ki ima nad plodnico tri dodatne bele lističe, pravilno razporejene v enakih kotih. Po petih urah vztrajnega iskanja jo je vendarle našel, nato pa do leta 2010 niso našli nobene več.

Zvončki pa niso posebni le po obliki in barvi, ampak lahko tudi dišijo. Čeprav njihove vonjave običajno zaznajo le opraševalci, se dr. Ravnjak spominja, da so nekega mrzlega zimskega dne na rastišču zvončkov zaznali prijeten vonj. »Takrat so cveteli samo zvončki, zato mi je bilo jasno, da vonj ne prihaja od kakšne druge rastline. Zadišalo je zelo prijetno, podobno španskemu bezgu. Ko sem začela slediti vonju, sem odkrila ta posebni primerek. Različico smo kasneje poimenovali dišeči vilinec.«

Ali ste vedeli?

Raziskave kažejo, da je bogastvo zvončkov izjemno pomembno tudi za opraševalce. Dr. Katja Malovrh iz Botaničnega vrta Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani  je v svoji doktorski nalogi ugotovila, da en hektar zvončkov proizvede 2,5 decilitra nektarja. Tuja raziskava pa je ugotovila, da en sam cvet na dan ustvari 4 miligrame peloda. Če vemo, da na enem hektarju raste več kot dva milijona zvončkov (2.340.000), to pomeni 9,36 kilograma peloda. To pa je dragocen vir hrane v zgodnjih spomladanskih dneh, ko druge hrane še primanjkuje.

Ko zvončki zanetijo zbirateljsko strast

Da je zbirka Botaničnega vrta res neprecenljiva in cenjena tudi v tujini, pa dokazujejo tudi ponudbe za odkup celotne zbirke. »To je naš raziskovalni zaklad, temelj dela in znanja, in ta se ne prodaja,« poudari dr. Ravnjak. Zato prodajajo le primerke, ki jih sami vzgojijo v zadostnem številu. »Prodajamo obresti, ne glavnice,« se pošali dr. Bavcon.

Prav na dan našega intervjuja so prodali šest zvončkov v vrednosti dobrih 600 evrov. Imajo številne redne stranke iz tujine. Pred brexitom so imeli številne stranke iz Velike Britanije, a so se nato zadeve zaradi brexita nekoliko zapletle. Pred leti je v Slovenijo samo za en dan prišel tudi gospod iz Nizozemske, da je kupil zvončke. Za dve običajni gajbici je nekoč plačal približno osem tisoč evrov.

Kako zelo tekmovalen je lahko zbirateljski svet zvončkov, pa dr. Bavcon in dr. Ravnjak orišeta z naslednjo prigodo. »Nekoč je k nam prišla zbirateljica iz Nemčije, ki je ob nakupu zase kupila še zvončke za drugega zbiratelja. Vsaj tako je trdila. Izkazalo pa se je, da je vse zvončke obdržala zase. Ko so drugega zbiratelja namreč vprašali, ali je prejel zvončke, jim je odgovoril: ›Ah, kje pa! Če ona kupi, vedno obdrži vse zase.‹«

Angleški zbiratelji so Botanični vrt opozorili tudi na črni trg, na katerem se na spletu prodajajo zvončki iz Slovenije. V Botaničnem vrtu imajo namreč dovoljenje za nabiranje rastlin v naravi, vendar primerke, ki jih naberejo, najprej vzgojijo in razmnožijo v vrtu, šele nato jih ponudijo v prodajo. Izvorna rastlina pa ostane v vrtu. Zvonček je v Sloveniji zaščitena rastlinska vrsta.

Leta 2013 so na dražbi v Angliji ponudili sorto Nova Gorica z izklicno ceno 99 centov, po šestih dneh so jo prodali za 513 evrov. Zvonček sorte Ljubljana so v dveh urah prodali za 350 evrov.

Zvončki kot turistična priložnost

Ko slovenski raziskovalci popeljejo tuje strokovnjake za zvončke na teren v Sloveniji, so ti vedno navdušeni nad preprogami belih cvetov. Zato je dr. Bavcon prepričan, da so zvončki lahko tudi odlična turistična priložnost za Slovenijo. »Tako kot ljudje potujejo na Nizozemsko občudovat tulipane, bi lahko prihajali v Slovenijo zaradi zvončkov,« poudarja dr. Bavcon.