Panel o turizmu na Blejskem strateškem forumu o družbi znanja in poklicih prihodnosti v turizmu

Turistični sektor ustvarja številna delovna mesta in v ospredje postavlja vrednote, kot sta gostoljubje in človeški stik. Obenem pa se panoga na globalni ravni že dalj časa sooča z občutnim pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Poklici prihodnosti v turizmu so zeleni in digitalni,  podjetja v panogi pa iščejo zaposlene z odličnim strokovnim znanjem in z visoko razvitimi mehkimi veščinami. V informacijski dobi je znanje ključni vir in gonilo gospodarske rasti ter družbenega napredka. Delovne razmere v turizmu se medtem pogosto ne zdijo privlačne, zato se pojavlja vprašanje, kako v panogo pritegniti mlade in kako zadržati in z dodatnimi znanji opolnomočiti obstoječe zaposlene. Na delo v turizmu bo nedvomno pomembno vplival tudi hiter tehnološki napredek – nekatera delovna mesta bo tehnologija nadomestila, druga ustvarila, tretja pa obogatila in olajšala. 

Na panelu o turizmu so o vseh teh in drugih odprtih vprašanjih razpravljali vidni domači in tuji govorci. 

Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je izpostavil strateško usmeritev Slovenije v trajnostni turizem.

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je v uvodnem nagovoru dejala, da je pomanjkanje delovne sile, ob podnebnih spremembah, katerih posledica so tudi izredne vremenske razmere, eden največjih izzivov turistične panoge: »Do leta 2030 bodo skoraj dve tretjini globalne delovne sile predstavljali milenijci in generacija Z. Mladi lahko med drugim okrepijo konkurenčnost turizma z digitalnimi znanji, podjetniškim duhom, spoštovanjem kulturne raznolikosti, čutom za trajnost in okolje, visokimi pričakovanji glede družbene odgovornosti podjetij in organizacij ter fleksibilnostjo. Delodajalci v turizmu morajo biti pripravljeni nasloviti pričakovanja teh generacij. Vprašanje pa ni le, kako v turizem pritegniti mlade talente, ampak tudi kako zadržati, prekvalificirati in dodatno usposobiti ter s tem opolnomočiti obstoječe zaposlene. Pospešiti moramo tudi digitalno preobrazbo turizma. A ob izkoriščanju vseh priložnosti hitrega tehnološkega napredka ne smemo pozabiti, da morajo imeti v turizmu, pa tudi širše v sodobnem modelu trajnosti, osrednjo vlogo ljudje.« 

Slovenija po poplavah ostaja varna država za turiste, je izpostavila direktorica regionalnega oddelka za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji (UNWTO) Alessandra Priante. Turizem potrebuje kontinuiteto, je poudarila. Tudi Priante se je dotaknila vprašanja kadrov in ocenila, da je treba predvsem izboljšati komunikacijo. Razvoj turizma pa mora po njenih besedah potekati v sodelovanju z lokalno skupnostjo. 

Generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin je izpostavila, da je delo v turizmu težko. »Delati v turizmu pomeni biti gladiator. Gre za težko delo in resnično moraš imeti rad panogo, ne samo da preživiš, ampak da se počutiš dobro glede svojega dela,« je poudarila. Na ministrstvu med drugim z različnimi ukrepi poskušajo odgovoriti na kadrovske težave, ukvarjajo se z vprašanjem, kako motivirati mlade, ne le da se odločijo za delo v turizmu, ampak da v panogi tudi ostanejo.

Vidik izobraževanja so naslovili dr. Danica Purg, ustanoviteljica in direktorica IEDC ‒ Poslovne šole Bled, Ulrika Björklund, izvršna direktorica Swiss Education Group, ter Rodney Dunn, chef ter soustanovitelj restavracije in kuharske šole The Agrarian Kitchen.

Kot je povedala Björklund, je pri izobraževanju pomembno tako teoretično kot tudi praktično znanje. »Predvsem pa moramo deliti uspehe in postati boljši pripovedovalci uspešnih zgodb,« je menila in dodala, da morajo mladi vedeti, kaj vse je možno doseči v panogi. »Gre za fantastično panogo,« je poudarila.

»V turizmu moraš pomagati ljudem, da postanejo bolj inovativni, kreativni in jih opremiti z digitalnimi znanji,« je dodala Purg.

Kuharski mojster in ustanovitelj The Agrarian Kitchen v Avstraliji Rodney Dunn je dodal, da težave, s katerimi se sooča turizem, niso evropske ali avstralske. »Delimo si jih povsod po svetu,« je dejal.

O vplivu tehnološke preobrazbe pa sta razpravljali dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, in Marie Audren, generalna direktorica Evropskega združenja hotelov, restavracij, kavarn in nočnih klubov (HOTREC). 

Ministrica Emilija Stojmenova Duh je izpostavila, da se na ministrstvu med drugim osredotočajo na zagotavljanje ustrezne infrastrukture, ki bo v pomoč tudi turizmu. »Gre za izziv, saj je zelo drago pripeljati internet na vsako goro, v vsako dolino...,« je dejala in omenila tudi pomen izobraževanja in krepitve digitalnih kompetenc.

Digitalizacije se je dotaknila tudi generalna direktorica Evropskega združenja hotelov, restavracij, kavarn in nočnih klubov (HOTREC) Marie Audren, ki se je strinjala, da digitalizacija lahko pomaga pri razvoju turizma, ne bo pa rešila vsega. »Službe ne bodo izginile, se bodo pa spremenile,« je dejala.

Vir: Slovenska turistična organizacija, Slovenska tiskovna agencija