Skriti zakladi Ptuja

Nekdanje mogočno rimsko mesto Petovija (Petoviona)  Poetovio je bilo pomemben upravni in vojaški sedež, po zaslugi razširjenega mitraizma pa se je uveljavil tudi kot eno največjih središč tega kulta v Evropi.

Rimski, baročni in srednjeveški zakladi

Ptujski grad se lahko pohvali z vrhunsko zbirko skoraj 350 glasbil, ki je ena najcelovitejših  tovrstnih zbirk v tem delu Evrope.

Med razstavljenimi predmeti sta najdragocenejši rimska dvojna piščal ali tibia iz 2. ali 3. stoletja in lutnja slavnega mojstra Andreasa Berra iz leta 1694, ki je ena od le dveh še ohranjenih primerkov tega izdelovalca na svetu.

Poleg tega so na ogled renesančne citre, violine, redka orientalska glasbila in ohranjeni deli baročnih orgel, ki ponujajo dragoceni izsek glasbene evolucije srednje Evrope. Zbirka je posebna tudi zato, ker obsega glasbila vse od antike do poznega baroka, s čimer se uvršča v sam vrh evropskih muzejev s temi predmeti.

Pomemben simbol starega mestnega jedra je Orfejev spomenik, najstarejši javni spomenik v Sloveniji. Marmorni nagrobnik, ki so ga v srednjem veku uporabljali kot sramotilni steber ali pranger, združuje antično mitološko ikonografijo in družbeno vlogo poznejših stoletij.

Sestavljen iz prvotno nepovezanih delov odraža svojo dolgotrajno rabo, spremembe in reinterpretacije urbanega prostora.

Takšni primeri ohranjenih rimskih artefaktov v urbanem okolju so v Evropi redki.

Nedaleč stran se dviga dominikanski samostan iz 13. stoletja. Gre za arhitekturni preplet gotskih, renesančnih in baročnih prvin. 

Tu si je mogoče ogledati lapidarij, numizmatično zbirko in rekonstrukcijo drugega mitreja.

Na stenah križnega hodnika se razkrivajo tri stoletja fresk, ki odsevajo stike med Štajersko, Tirolsko in širšim alpskim prostorom. Zbirka rimskih napisov, odkrita v kompleksu, spada med najlepše v Sloveniji.

Ptuj je tudi dom še enega dragulja cerkvene arhitekture. Ptujski minoritski samostan, ustanovljen v 13. stoletju, združuje zgodnjegotsko arhitekturo s poznejšimi baročnimi prezidavami. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, vendar v celoti obnovljen in danes deluje kot živahno kulturno prizorišče.

Med njegovimi znamenitostmi so gotska Ptujska Madona, bogato oblikovani baročni oltarji, zgodovinska knjižnica s 5.000 knjigami, med katerimi so tudi redka dela, ter razkošen baročni refektorij iz 17. stoletja s štukaturami in freskami.

Danes ostaja prostor dediščine, glasbe in učenja.

Mesto vina in obredne tradicije

Ptujska vinska klet je z več kot 700-letno tradicijo najstarejša na Slovenskem.

Pod pod grajskim hribom pa raste potomka najstarejše trte na svetu, simbol vztrajnosti in povezanosti vinske dediščine štajerskega prostora.

Enološki arhiv razkriva tudi, da so s Ptuja v srednjem veku vino izvažali na plemiške dvorce Avstro-Ogrske, pri tem pa uporabljali lesene sode iz izbranih haloških hrastov, znanih po svoji obstojnosti.

Pozimi mesto postane prizorišče enega najbolj prepoznavnih pustnih običajev v Sloveniji, obhoda kurentov. Ta je vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. 

Z zvonci, ki lahko tehtajo tudi do 40 kilogramov, simbolno odganjajo zimo in zle sile, kurenti pa so izvirno skupinska maska, kar je redkost med evropskimi pustnimi šegami. Kurentovanje tako ni le folklorna posebnost, temveč živ, dinamičen ritual, ki v svetovnem kontekstu ohranja lokalno identiteto.

Šarm Mestnega kina

Med kulturne posebnosti Ptuja nedvomno spada tudi mestni kino, ki je znan kot najstarejše še delujoče kinoprizorišče v državi in eno najstarejših na svetu. Prvo projekcijo so namreč v njem predvajali že leta 1897.

S svojo zgodovino, daljšo od 125 let, ostaja pomembno središče filmske kulture mesta.

Kino ima dve dvorani, velika sprejme 163 gledalcev, manjša pa ima 30 sedežev. Zaradi ohranjene retro arhitekture in posebnega ozračja je postal zanimiva lokacija tudi za snemanje, med drugim je režiser Trent Whiddon tu posnel del kratkega filma, ki ga je prijavil tudi za festival v Cannesu. Kino je bil idealno prizorišče za snemanje filma, ki se dogaja v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Poleg klasičnega programa je v ptujskem mestnem kinu na voljo raznolika in bogata kulturna ponudba: poletni kino na prostem, imenovan Kino brez stropa, izobraževalni programi za otroke in mladino, filmske čajanke ter pogovori z avtorji. S tem ostaja ne le zgodovinski spomenik, temveč tudi sodobno kulturno središče, ki ohranja stik z evropskim filmskim ustvarjanjem in hkrati oblikuje lokalno občinstvo. Kino je tudi član evropske mreže Europa Cinemas.

Mesto, kjer se evropska zgodovina še vedno premika

Mestni stolp z uro z najdaljšim lesenim nihalom na svetu, dolgim 21 metrov, dopolnjuje tehnično zapuščino Ptuja. Kot poudarjajo raziskovalci, je bilo nihalo zasnovano posebej za stolp in je zahtevalo statično utrditev, kar je pravi inženirski dosežek svojega časa.

Ptuj je zagotovo mesto, ki ponuja nešteto zgodb. Le odkriti jih je treba. Odkrijte tisto, kar ponuja: to so rimski templji, srednjeveški samostani, baročni glasbeni zakladi, vrhunsko vino, pustne maske in kino z mednarodno zgodovino. Tu se tisočletja še vedno prelivajo v vsakdan.