Slovensko narodno gledališče - Drama

Razigran kulturni utrip mesta Ljubljana se vsak dan odraža v najrazličnejših dogodkih, kakršni so glasbene in kulturne prireditve, najrazličnejše razstave, strokovna predavanja, literarni natečaji, bralne skupine … Veliko vlogo v slovenskem kulturnem mozaiku ima Slovensko narodno gledališče Drama.

Drama v času

Načrte za stavbo današnje Drame je leta 1909 izrisal dunajski arhitekt Alexander Graf. Graditi so jo začeli oktobra 1910 in le leto pozneje je bila v njej že uprizorjena prva gledališka predstava. Ob odprtju 4. oktobra 1911 je v stavbi zadonel Kaisermarsch, ki ga je napisal Richard Wagner. Prvo odigrano predstavo Habsburg je napisal avstrijski dramaturg, gledališki režiser in pisatelj, baron Alfred Berger.

Prva predstava, ki je bila odigrana v slovenskem jeziku, je bila Jurčičeva in Levstikova drama Tugomer, ki je hkrati prva slovenska tragedija.

Stavba je bila v vseh teh letih nekajkrat prenovljena in nekoliko povečana po načrtih slovenskega arhitekta Dušana Medveda, ki pa je upošteval temeljne zamisli svojega predhodnika, arhitekta Josipa Černivca.

Širok spekter predstav

V Drami vsako leto skrbno izberejo repertoar predstav, ki predstavljajo najbolj aktualna dela tako slovenskih kot tujih avtorjev.

Predstave največkrat odražajo aktualne, tudi polemične teme, s katerimi se trenutno ukvarja družba. Najboljše predstave posameznika silijo k samorefleksiji, k razmisleku, kar je bila od nekdaj prvenstvena vloga gledališča.

V ansamblu Drame je 43 vrhunskih igralcev, ki so prejemniki številnih domačih in mednarodnih priznanj.

Slovencem so njihovi obrazi dobro poznani tudi s televizijskih zaslonov in filmskega platna. Ansambel vodi ravnatelj SNG Drame, igralec Igor Samobor, ki je za svoje vloge prejel vrsto najvišjih priznanj.

Leto 2020 – izziv

Leto 2020 je za SNG Dramo leto preizkušenj. Zaradi koronavirusne epidemije je bila spomladi igralska sezona grobo prekinjena. Odpadli so številne predstave in premiere, gostovanja v tujini, 7. Drama Festival in tudi podelitev Šugmanove nagrade za najboljšo predstavo po mnenju občinstva.

Ravnatelj Drame Igor Samobor pojasnjuje, v kakšni soodvisnosti so gledališče in gledalci:

»Gledališče je nastalo iz rituala, vedno je bilo namenjeno iskanju odgovorov na nepojasnjena vprašanja naše duše, narave, družbe okoli nas ali naših odnosov.

Bistvo rituala je v tem, da so se odgovori iskali skupno, v tesni povezavi. Karneval je bil namenjen skupnemu spoznanju, skupni odrešitvi, osebni ali skupni katarzi.« Misel sklene z žalostnim dejstvom, da je zaradi koronavirusne epidemije »ta preplet mnenj, občutkov in zgodb zdaj prekinjen«.

Družbene in svetovne težave še vedno ostajajo, po mnenju ravnatelja Drame jih koronavirus še poglablja. Dodaja, da »gledališče ni tu zato, da bi moraliziralo ali poskušalo popravljati svet.

Gledališčniki so prevajalci sveta v odrsko govorico.«

Kako naprej?

»Mogoče je pa v tem trenutku bolj smiselno pogledati drugače, pogledati, kaj nam je pomembno v življenju. Vsi poznamo rečenico, ali je kozarec napol prazen ali napol poln. Navadili smo se gledati napol prazen kozarec.

Mogoče je pa izziv, ki nam ga kriza daje, da začnemo ali poskušamo gledati tudi z druge plati – kozarec je napol poln.«

Ravnatelj Igor Samobor kljub nekaterim napovedanim spremembam optimistično napoveduje novo gledališko sezono in obljublja, da se bodo vsi ustvarjalci trudili, da bodo gledali na svet kot na napol poln kozarec.

Povabilo

Dobra gledališka predstava odkriva človekovo slepo pego in obenem razgalja človekovo bistvo, zato je gledališče nedvomno darilo družbi. Obdarite se.