Ljubljanska Opera prepoznavna na evropskem zemljevidu prestižne umetnosti

Operne in baletne predstave, klasične in sodobne – bogato kulturno doživetje

Gledališče že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov (Faust, Aida, Zaljubljen v tri oranže, Don Kihot, Knez Igor, Rusalka, Katja Kabanova …)

...prav gotovo pa je bila med najodmevnejšimi svetovna premiera znova odkrite Offenbachove opere Renske nimfe.

Operni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana sestavlja 26 stalnih solistov, baletnega pa 44. Poleg tega ima Opera še svoj orkester in zbor.

Obširni repertoar

Opera in balet Ljubljana se ponaša z obširnim repertoarjem iz sodobne in klasične glasbenogledališke ustvarjalnosti. V ustanovi na leto izvedejo šest premiernih uprizoritev, štiri operne in dve baletni. Na malem odru, imenovanem Oder tri, pa v sodelovanju z drugimi kulturnimi zavodi in ustanovami, kakršna je Akademija za glasbo in gledališče, izvedejo še dodatne projekte.

SNG Opera in balet Ljubljana obišče vsako leto več ljubiteljev te umetnosti, zlasti pri mlajšem občinstvu je močno naraslo zanimanje za poustvaritve klasičnih del in sodobne umetniške stvaritve.

V minulem letu si je predstave ogledalo 82.000 obiskovalcev.

Vrhunci glasbenogledališke in plesne ustvarjalnosti

Poslanstvo največje kulturne ustanove v državi je poleg ohranjanja slovenske tradicije, jezika in nacionalne zavesti domači in mednarodni javnosti predstavljati vrhunce glasbenogledališke in plesne ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti. Načrtno spodbujajo nastajanje izvirnih slovenskih glasbenih del in koreografij. Želijo, da širša javnost prepozna, da prav nacionalna Opera edina omogoča ustvarjalno delo na visoki ravni za talentirane in ambiciozne slovenske operne pevce, baletne plesalce in orkestrske glasbenike.

Velik ugled ustanove krepijo velika gostovanja doma in v tujini, na katera se gledališče redno odziva.

Z opero Katja Kabanova so nastopili v Operi v francoskem Renu, z Beethovnovo opero Fidelio v Wroclawu, z baletom Doktor Živago v Brnu in Sarajevu, Moskvi in Sankt Peterburgu, s Pandurjevo Simfonijo otožnih pesmi v Južni Ameriki, s Kaktusi Alexandra Ekmana v Bonnu, z Labodjim jezerom v Trstu in Celovcu ter z baletom Giselle na Mitellfestu v Čedadu.

Sto let delovanja

Morda se res zdi, da imajo institucionalno gledališče in glasbeno gledališče in balet na Slovenskem v primerjavi z drugimi evropskimi okolji kratko dobo, vendar ni tako. Zgodovina odra SNG Opera in balet Ljubljana je bila živahna, še posebej zato, ker je preteklo precej let, preden smo lahko rekli, da so na njem zavladali slovenski umetniki in ustvarjalci ter da so ti v večini postali člani stalnih ansamblov.

Od tistega trenutka, ko je na pot profesionalizacije stopil ljubljanski baletni ansambel in mu je sledil še orkester gledališča, pa vse do danes je minilo že dobrih sto let.

Ko je leta 1892 slovensko Deželno gledališče dobilo novo poslopje (današnjo Opero), so se v njem uprizarjale dramske in operne, hkrati pa tudi nemške predstave. V njegovem okviru je dobila Opera stalno angažirane dirigente, soliste in zbor, predstave so spremljali sprva najeti vojaški glasbeniki, od leta 1908 pa člani novoustanovljene Slovenske filharmonije. Leta 1911 se je nemško gledališče preselilo v novo stavbo (današnjo Dramo). V času prve svetovne vojne so muze v ljubljanski Operi molčale, v gledališki stavbi je domoval kinematograf Central, dokler ni spomladi leta 1918 k vnovičnemu zagonu gledališča pripomogel Gledališki konzorcij, ki si je zastavil cilj, da bi v sezoni 1918/19 začel znova delovati slovenski oder. In tako je slovensko glasbeno prizorišče spet oživelo že isto jesen, domači gledališki prostor pa je poleg dramskega in opernega dobil še baletno gledališče.

Prodor slovenskih avtorjev

Na ljubljanskem odru so takrat izvajali predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. V času med obema vojnama je operno gledališče posodobilo svoj repertoar in uprizoritev je doživelo kar nekaj uspešnih oper slovenskih avtorjev (Kogoj, Osterc, Bravničar). Po drugi svetovni vojni je ljubljanski ansambel postal cenjen tudi zunaj meja domovine. Velikanski uspeh je požel z mednarodnim gostovanjem na Nizozemskem, še zlasti pa z uspešnim nastopom v velikem opernem gledališču v Parizu.

Leta 1957 je bil posnetek opere Zaljubljen v tri oranže S. Prokofjeva (dirigent Bogo Leskovic) nagrajen s Philipsovo nagrado grand prix kot najboljši posnetek leta.

S prvimi predstavami v okviru opernih in operetnih premier v jesenskem delu sezone 1918/1919, spomladi 1919 pa s prvo samostojno baletno premiero Ugrabljena Evelina je začel svojo poklicno pot tudi naš balet z lastnim ansamblom in vodjem. Že v prvih letih delovanja je uprizoril nekaj znanih klasičnih baletnih stvaritev, repertoar pa je obogatil tudi z novejšimi slovenskimi deli. Do zdaj si je ljubljansko občinstvo lahko ogledalo veliko različnih baletnih predstav iz klasičnega repertoarja, med njimi pa tudi precej novejših stvaritev slovenskih in tujih koreografov.

Zvedavo in z zavedanjem, da umetnost obstaja le, če je v družbi dovolj vznemirjenja, gledajo tudi v prihodnost ljubljanske Opere, ki je zaradi trdega dela in vrhunskih umetniških stvaritev prepoznavna točka na evropskem zemljevidu prestižne umetnosti.