Dve leti po najhujših poplavah v Sloveniji

Deževje se je začelo 3. avgusta 2023 in se z nalivi nadaljevalo ves petek, 4. avgusta, trajalo je še tudi v soboto. Glavnina padavin je padla v manj kot šestih urah, posledice so bile katastrofalne. Reke in potoki so silovito prestopili struge, odnašali so mostove, ceste, domove. Sprožilo se je več kot deset tisoč zemeljskih plazov. Ljudje so v strahu reševali svoja življenja in kar je ostalo od premoženja. Padavine so zajele predvsem južno predgorje Julijskih Alp ter Idrijsko, Polhograjsko, Gorenjsko, Koroško in Zgornjesavinjsko dolino.

Tisoči so ostali brez vsega. Nekaterim je v zadnjem trenutku uspelo rešiti torbico z dokumenti, nekaj fotografij, mačko, psa, plišasto igračo, tisto, kar so lahko zgrabili, preden je deroča voda zalila ali odnesla dom. Toda številnim so ostali le spomini. Izgubili so domove, ki so jih gradili desetletja, vrtove, ki so jih urejali z ljubeznijo, delavnice, polne orodja in znanja. Poplave pa niso odnesle le domov in predmetov, odnesle so varnost in občutek domačnosti.

Več kot osem tisoč ljudi so morali preseliti na varno, ob poplavah in odpravljanju posledic je umrlo sedem ljudi. Na številki za klic v sili 112 so prejeli skoraj štirinajst tisoč klicev. Neposredne škode je bilo za tri milijarde, dejanske škode pa za približno deset milijard evrov.

Hitro ukrepanje in solidarnost

Čeprav je bil ob napovedi obsežnih padavin v pripravljenosti celotni državni sistem civilne zaščite, vključno z delom Slovenske vojske, tako katastrofalnih posledic ni pričakoval nihče.

Se je pa v ujmi znova pokazala izjemna solidarnost prebivalcev Slovenije. In to je bila ena od najsvetlejših točk te naravne nesreče. Že v prvih urah so na pomoč priskočili številni prostovoljci iz vse države, prijatelji, sorodniki, sosedje, humanitarne organizacije.

Dnevno je pri odpravljanju posledic sodelovalo tudi osem tisoč prostovoljcev. Največ, skoraj dvanajst tisoč pa jih je bilo na teren napotenih 14. avgusta, ki ga je vlada razglasila za dan solidarnosti.

Pomoč je prišla tudi iz tujine, v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite je pomoč nudilo enajst držav, več držav je nudilo pomoč po načelu vojska vojski in na dvostranski ravni. Osem držav je zagotovilo skupno 30 bagrov, po mehanizmu EU je šest držav prispevalo štirinajst mostov, več držav je nudilo pomoč s helikopterji, razvlažilniki, nekatere so dale pomoč v finančni obliki.

Cilj: Pomagati vsem, ki so utrpeli škodo

Po uničujočih poplavah se je vlada hitro odzvala – tako z ukrepi za pomoč ljudem in podjetjem kakor tudi z obsežno sanacijo poškodovane infrastrukture. V dveh letih je bilo za odpravo posledic namenjenih že več kot 1,1 milijarde evrov, v naslednjih letih (2025–2028) pa bo za sanacijo namenjenih še 2,3 milijarde evrov.

Prizadeti lastniki objektov prejemajo odškodnine, nekateri si že postavljajo nove domove. Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov.

Občine so prejele predplačila za nujna popravila, več kot 218 milijonov evrov, kar je omogočilo hitrejšo obnovo cest in javne infrastrukture. Sanacija ni usmerjena le v obnovo, temveč tudi v izboljšave. Nova infrastruktura mora biti bolj odporna na prihodnje vremenske ujme.

Do junija 2024 so v celoti  končali vse intervencijske in izredne ukrepe, ki so bili izvedeni na 850 km vodotokov, pri čemer je dnevno na terenu sodelovalo preko 1000 strojev in 1500 delavcev, kar je enkraten dogodek, ki presega vse predvidene zmogljivosti.

Pomoč je dobilo tudi gospodarstvo: skupaj več kot 140 milijonov evrov je bilo že izplačanih, samozaposleni, kmetje in družbeniki pa so prejemali 1.200 evrov mesečne podpore.

Obnova bo trajala več let in vse čaka še precej dela. Cilj je, da bo življenje ljudi bolj varno in predvsem, da bomo bolje pripravljeni in odporni na ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.