Dolgotrajna oskrba v Sloveniji

Pričakovana življenjska doba pri 65 letih danes presega 20 let, a več kot polovico tega obdobja številne bremenijo kronične bolezni in različne omejitve v vsakdanjem življenju. Zato je ena ključnih nalog sodobne družbe zagotoviti varno, dostojno in kakovostno starost za vse. Slovenija na ta izziv odgovarja z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe. Le delujoč sistem oskrbe bo omogočil, da bodo tudi najranljivejši med nami živeli dostojanstveno in z ustrezno podporo.

Do leta 2050 bo v Evropski uniji skoraj 27 milijonov prebivalcev starih 85 let ali več, število stoletnikov pa se bo povečalo na skoraj pol milijona, še leta 2019 jih je bilo 96.600.

Na poti k bolj solidarni družbi

Po dolgih letih usklajevanj Slovenija vzpostavlja tretji temeljni steber socialne varnosti, poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja še sistem dolgotrajne oskrbe. Ta sistem ni namenjen le starejšim, ampak vsem starejšim od 18. let, ki pri skrbi zase potrebujejo pomoč.

Sistem, ki temelji na načelu medgeneracijske solidarnosti, je torej namenjen vsem, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisni od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Financiran je iz obveznega prispevka: zaposleni in delodajalci vsak prispevajo en odstotek bruto plače, upokojenci pa en odstotek neto pokojnine. To omogoča dostopnost do storitev vsem, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialni položaj.

Pravice in storitve prilagojene potrebam

Sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji vključuje širok nabor pravic in storitev, ki zagotavljajo, da posamezniki ohranijo dostojanstvo in čim večjo samostojnost. Do teh pravic lahko upravičenec dostopa tako, da odda vlogo, nato ga na domu obišče svetovalec, ki njegovo samostojnost oceni na podlagi osmih področij (na primer gibanje, sposobnost samooskrbe, duševno zdravje). Glede na zbrane točke je posameznik razvrščen v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe – več točk pomeni več pomoči.

Oskrbovalec družinskega člana

Od januarja 2024 lahko družinski člani, ki skrbijo za svojce, postanejo oskrbovalci družinskega člana, za svoje delo pa prejmejo plačilo ter vso podporo, ki jo potrebujejo. Oskrbovalci so lahko tudi upokojeni družinski člani.

Pomoč na domu

Pomemben del dolgotrajne oskrbe je tudi pravica do pomoči na domu. Posamezniki lahko na doma dobijo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, od gospodinjskih del in nakupovanja do pomoči pri pripravi obrokov, osebni higieni, gibanju. Oskrba na domu obsega tudi osnovno zdravstveno nego, na primer spremljanje zdravstvenega stanja ter pomoč pri pripravi in jemanju zdravil.

Dnevna dolgotrajna oskrba

Oseba lahko čez dan (med 6.00 in 22.00) prejme strokovno pomoč in podporo, zvečer pa se vrne domov. Ta oblika oskrbe je lahko dopolnilo pomoči na domu.

Institucionalna oskrba

Za tiste, ki potrebujejo institucionalno oskrbo, torej oskrbo v domu starejših, pa dolgotrajna oskrba pomeni, da bodo storitve, kot so pomoč pri prehranjevanju in pitju, pri osebni higieni, oblačenju in slačenju, gibanju, jemanju zdravil, spremljanju zdravstvenega stanja in podobno krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Stanovalec bo plačal samo stroške prehrane in nastanitve. To je največja novost v primerjavi z zdajšnjim sistemom. Cene standardne nastanitve v domovih ne bo smela presegati višine zagotovljene pokojnine.

Denarni prejemek

Uporabnik, ki prejema oskrbo v okviru družine ali širše skupnosti, lahko prejme denarni prejemek, ki je od 89 do 491 evrov mesečno, odvisno od stopnje potrebne oskrbe.

Dodatni storitvi

Poleg osnovnih oblik pomoči sta na voljo še dve dodatni storitvi, e-oskrba ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. E-oskrba omogoča varnejše bivanje doma, saj uporabnik nosi alarm ali senzor, ki deluje 24 ur na dan in zazna padec, dim ali drugo nevarnost. Ob težavi pa se sproži klic na pomoč, bodisi v asistenčni center ali skrbniku. Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti pomagajo ljudem, da čim dlje ostanejo aktivni in samostojni. Vključujejo pa na primer fizioterapijo, psihosocialno pomoč ali svetovanje za prilagoditev domačega okolja.

Zgodovinski korak

Vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe je zahtevno in obsežno. Hkrati je to zgodovinski korak ne samo za državo, ampak predvsem za njene prebivalce.

Za vse, ki si želijo imeti v starosti ali bolezni zagotovljeno varnost, podporo in dostojanstvo.

Danes to oskrbo potrebujejo naši stari starši, prijatelji, starši, sosedje; že jutri jo lahko zaradi bolezni, poškodbe ali starosti potrebuje vsakdo od nas. V Sloveniji je skrb za najranljivejše mnogo več kot le družbena dolžnost, je izraz človečnosti in solidarnosti. Je vrednota, ki kaže, kako solidarni smo kot skupnost.