Datum: 9. januar 2026
Čas branja: 2 min
Ulični kiosk je majhen objekt, ki ga v mestu pogosto spregledamo, a ima pomembno vlogo. V njih prodajajo časopise, prigrizke in druge drobne predmete, kioski pa so tudi točke, pri katerih se mimoidoči ustavijo, si izmenjajo nekaj besed in na hitro opravijo nakup.
-
Sčasoma je postal simbol vsakdanjega mestnega življenja. Foto: arhiv MAO
-
Takšni kioski so bili priljubljena mesta za nakup časopisov, prigrizkov, sladoleda, tobačnih izdelkov in vozovnic ter za kratek klepet. Foto: arhiv MAO
-
Veliko kioskov so izvozili v tujino, med drugim na Poljsko, v Irak, Kenijo, Novo Zelandijo, na Japonsko, v nekdanje sovjetske republike ter v Združene države Amerike. Foto: arhiv MAO
V Sloveniji je najbolj znan primer takega objekta kiosk K67, ki ga je leta 1966 zasnoval industrijski oblikovalec in arhitekt Saša J. Mächtig. K67 ni bil navaden kiosk, temveč premišljeno oblikovan sistem, ki je omogočal, da se kiosk hitro postavi in po potrebi prilagodi različnim nalogam.
-
Model sistema K67 avtorja Saše J. Mächtiga (PVC, 1966). Prečne cevi nakazujejo potencial preproste, večnamenske strukture, ki temelji na med seboj združljivih modulih z neomejenimi možnostmi kombiniranja (modularnost je bila zaščitni znak sodobnega oblikovanja v šestdesetih letih 20. stoletja). Foto: arhiv MAO
-
Mächtiga je navdihnila potreba po estetsko dovršenih, funkcionalnih in industrijsko izdelanih objektih za ulično prodajo je navdihnila Mächtiga. S pobudo, nekaj PVC-cevmi ter z mislijo na oblikovalske in množične proizvodne možnosti plastike se je lotil reševanja tega problema. Foto: arhiv MAO
Pomemben del svetovne oblikovalske dediščine
K67 je nastal v obdobju hitre širitve mest in iskanja preprostih rešitev za vsakdanje storitve. Izdelan je bil iz trpežnih materialov: ohišje je iz ojačanega poliestra, dodani so kovinski deli in steklene površine. Ta znameniti kiosk ni bil mišljen le kot samostojna hišica, temveč je zasnovan kot kocka, ki jo je bilo mogoče združevati z drugimi enotami, zato so lahko nastali večji prodajni ali storitveni prostori.
Zaradi te prilagodljivosti so se kioski K67 uporabljali za različne namene: prodajo časopisov, hitre hrane, cvetja ali vstopnic, ponekod so bili delovni prostor vratarja ali varnostnika, pa tudi čevljarja in izdelovalca ključev.
A K67 se ni razširil le v Sloveniji, posamezne enote so izvažali tudi v druge države, zato ga najdemo v različnih mestih nekdanjega socialističnega prostora in širše. Da je K67 res nekaj posebnega, med drugim kaže njegova uvrstitev v zbirko Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku.
Kiosk je bil prikazan tudi na veliki razstavi o arhitekturi v nekdanji Jugoslaviji, ki je bila v MoMA na ogled od 15. julija 2018 do 13. januarja 2019.
S tem je K67 dobil priznanje kot pomemben del svetovne oblikovalske dediščine, ne le kot predmet iz preteklosti.
Kultura na ulici
Pred Delovo stolpnico v Ljubljani stoji prenovljeni rdeči kiosk, ki je dobil novo življenje. Hišica je bila prenovljena in tehnično posodobljena (med drugim so dodali ogrevanje in prezračevanje), pri obnovi pa je sodeloval tudi Mächtig. V zadnjem času je kiosk dobil še novo vlogo.
Po zamisli ustvarjalca Matije Jašarova je postal prostor za manjše razstave in koncerte, kratke pogovore ter prodajo unikatnih izdelkov.
Jašarov je idejo opisal kot »mikroodmerek kulture«, v kiosku namreč ponuja majhne, a udarne kulturne vsebine za vsakogar, ki pride mimo.
Vnovično odprtje kioska je bilo povezano tudi s projektom JUS Project, ki se navezuje na kratico JUS (jugoslovanski standard). Gre za pobudo, ki želi na sodoben način obuditi zanimanje za jugoslovansko in slovensko oblikovanje, zato ponuja tudi izbrane predmete, grafike in izdelke, povezane z oblikovalsko dediščino, med drugim tudi motive kioska K67.
Dober dizajn nikoli ne zastara. Kiosk, izdelan za vsakdanje potrebe meščanov, se danes vrača kot prostor za kulturo in srečevanje. Ostaja majhen, preprost in prepoznaven in prav zaradi tega še vedno uporaben.
-
Kiosk je bil v okviru projekta Times Square Transmissions 2021 postavljen na Times Squar v New Yorku in je služil kot DJ-kabina za predvajanje glasbe. Zainteresirani obiskovalci so si lahko ogledali tudi notranjost kioska, saj je bil med glasbenimi nastopi organiziran tudi prenos v živo. Foto: arhiv Saše J. Mächtiga
-
Si želite kiosk ogledati tudi v živo? Na ogled je na dvorišču MAO (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) v Ljubljani. Še vedno stoji tudi pred ljubljansko stolpnico Delo. Foto: arhiv MAO