Mednarodni dan žensk

Na začetku lanskega leta je v Sloveniji živelo 1.058.574 žensk, kar pomeni 48 % vseh prebivalcev. Povprečna prebivalka je bila stara 45,8 leta. Kar 25 % prebivalk je starejših od 64 let, mladih deklic do 14. leta pa je 14 %. Indeks staranja je 177. To pomeni, da na vsakih 100 deklic pride 177 žensk, starejših od 65 let. V desetih letih se je ta številka močno povečala. Najizrazitejše je staranje v pomurski statistični regiji, medtem ko je najnižje v jugovzhodni Sloveniji.

Najpogostejše žensko ime ostaja Marija, lani jih je bilo 43.035. A to je ime generacij naših babic in prababic.

Med novorojenkami danes prevladujejo druga imena: Ema, Mia in Julija.

Na področju zakonskega stanu je med ženskami, starimi 15 let ali več, največ poročenih (41 %), sledijo samske (38 %), 12 % je ovdovelih in 8 % razvezanih. Starost ob prvi poroki se zvišuje. Če so se ženske pred tridesetimi leti prvič poročile pri povprečno 24,9 leta, se danes pri 31 letih. Tudi materinstvo in družinsko življenje se vse pogosteje načrtujeta pozneje.

V svetu dela je bilo predlani med 938.439 delovno aktivnimi 45 % žensk. Povprečna starost zaposlenih žensk je 44,1 leta. Povprečna neto plača za oktober 2024 je bila 1.435 evrov, kar je manj kot pri moških (1.528 evrov). Plačna vrzel med spoloma v Sloveniji je 5,4-%. To je sicer manj od povprečja EU (12-%), a razlika še vedno obstaja.

Najvišje povprečne plače med ženskami dosegajo generalne direktorice in članice uprav družb, 4.036 evrov neto mesečno.

Na drugi strani lestvice so čistilke oken z 846 evri. Razpon med vrhom in dnom razkriva ne le razlike med spoloma, temveč tudi širše socialne razlike.

Kako pa ženske ocenjujejo svoje življenje? Povprečna ocena zadovoljstva je 7,7 (na lestvici od 0 do 10), nekoliko višja kot pri moških. Najbolj zadovoljne so ženske med 35. in 44. letom starosti, najmanj pa starejše od 65 let. Zdi se, da srednja življenjska doba prinaša največ ravnovesja med pričakovanji in resničnostjo.

Mednarodni dan žensk tako ni le simbol zgodovinskih bojev za enakopravnost, temveč tudi priložnost za razmislek o sedanjosti. Slovenske ženske so vse starejše, vse pozneje stopajo v zakon, so visoko izobražene in pomemben del delovne sile. Hkrati pa ostajajo izzivi zaradi staranja prebivalstva, plačne vrzeli in socialnih razlik.

Za številkami stojijo resnične zgodbe: babice z imenom Marija, mlade Eme na začetku življenjske poti, direktorice na vrhu karierne lestvice in delavke, ki vsak dan skrbijo za čistočo naših mest.

Osmi marec je dan, ko se jim poklonimo, ne le z besedami, temveč tudi z razumevanjem njihovega položaja v družbi – ter z odgovornostjo za prihodnost, ki bo bolj enakopravna za vse.

Iz preteklosti se lahko učimo. Pomembne Slovenke so pisale najpomembnejše dele slovenske ženske zgodovine: grofica Barbara Celjska, ki je bila politično ena najaktivnejših slovenskih plemkinj; nadalje prva slovenska pesnica, ki je pisala v slovenskem jeziku, Fanny Hausmann; pisateljica, ki je pisala feministične članke v časopisu Slovenka, Elvira Dolinar; slikarka Ivana Kobilca, svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin, botanistka Angela Piskernik, filmska igralka Ita Rina.