30 let nagrade Kresnik

Najljubšega slovenskega pisca nimam, velikokrat posežem po delih pisateljice Brine Svit, Vinka Möderndorferja, Draga Jančarja in drugih pisateljev, nagrajenih z nagrado kresnik. Romani, ki se uvrstijo med finaliste za to nagrado, me nikoli ne pustijo ravnodušne in so preprosto posebni.

Priznanje za najboljši roman prejšnjega leta

Nagrada kresnik, ki letos praznuje jubilejnih 30 let, je najvišje priznanje za najboljši slovenski roman prejšnjega leta in ima v slovenskem literarnem prostoru posebno mesto.

Podelitev nagrade je tudi poletni kulturni ritual, ki poteka na kresno noč 23. junija.

Prvič so nagrado podelili junija 1991, v letu rojstva slovenske države. Takrat je bila podelitev kresnika tridnevna kulturna prireditev. Gostovala je ob bregovih reke Mure, na Razkrižju, od koder je doma idejni oče kresnika Vlado Žabot, slovenski pisatelji, urednik in novinar.

Dogajanje se je nato preselilo najprej na Muljavo, rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča, nato pa v Ljubljano na Ljubljanski grad in Rožnik, ki je že nekaj let prizorišče podelitve.

Prižig kresnega ognja

Poimenovanje kresnik izhaja iz imena poganskega mitološkega bitja, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Ta luč je stalnica vsakoletne prireditve, ko zmagovalni avtor simbolno prižge kresni ogenj.

Spremljajo ga v belo oblečena dekleta z venci na glavah in baklami v rokah ter s pesmijo, ki se v Razkrižju ob kresovanju poje še danes.

Da gre za prestižno književno nagrado, potrjuje bera natečajnih romanov, ki vsako leto preseže število sto.

V tridesetih letih je kres na Rožniku do zdaj prižgalo 22 slovenskih literatov – Drago Jančar, Goran Vojnović, Lojze Kavčič, Feri Lainšček in Andrej E. Skubic so nagrado za najboljši roman leta prejeli dvakrat ali večkrat.

Pisatelj Drago Jančar, ki je hkrati tudi naš najbolj prevajani avtor, je kresnika prejel kar štirikrat.

Letos je žirija za najboljši roman prejšnjega leta izbrala delo Ivana pred morjem avtorice Veronike Simoniti.

Kresnik je v svojih 30 letih le redko šel v ženske roke. Poleg letošnje prejemnice so priznanje za najboljši roman prejele še pisateljica Berta Bojetu (Ptičja hiša, 1996), Katarina Marinčič (Prikrita harmonija, 2002) in Bronja Žakelj (Belo se pere na devetdeset, 2019).

Promocija slovenskega romanopisja

»Nagrada kresnik je bila prvič podeljena le nekaj dni pred slovensko osamosvojitveno vojno. Do takrat so v okviru Jugoslavije romanopisje, ki je za nacionalno identiteto tako rekoč nepogrešljivo, posebej ocenjevali in nagrajevali le Srbi.

Osamosvojiti se je torej bilo treba tudi v jezikovno in duhovno ustvarjalnem smislu. Danes je ta nagrada pomembna tudi za promocijo slovenskega romanopisja, ki se je v teh tridesetih letih močno razvilo.

Prej je v Sloveniji na leto izšlo okrog deset romanov. Zdaj je to število skoraj dvajsetkrat višje. Strokovna javnost nemalo zaslug za to pripisuje prav nagradi kresnik.

Utemeljena je namreč na mitskem duhovnem izročilu, ki je še zmeraj živi del nacionalne identifikacijske zgodbe, namenjena pa vrednotenju sodobne duhovne in jezikovne ustvarjalnosti, brez česar si nacionalne identifikacijske zgodbe prav tako ni mogoče predstavljati.

Vsekakor je odmevna tako pri nas kot drugje. Večina nagrajenih romanov je prevedenih. Velik vpliv pa ima tudi na bralce – zato bo v prihodnje zelo pomembno, da jo bodo organizirali ljudje, ki se bodo zavedali pomena nacionalnega duhovnega spomina in odgovornosti do izključno literarne kakovosti nagrajenih romanov,« pogled na pomen kresnika zapiše njegov »oče«, pisatelj Vlado Žabot.

Tudi sama verjamem, da se s kresnikom nagrajeni romani pogosteje znajdejo na naših bralnih seznamih. S tem je osnovni namen nagrade – predstavljati slovensko romaneskno ustvarjalnost – dosežen.

Iz lastne izkušnje lahko povem, da sem tako odkrila dosti slovenskih avtorjev, ki so danes stalnica moje knjižne bere.

Če se avtorju s tem odprejo vrata še širše v svet, je vrednost nagrade kresnik še toliko večja.