Datum: 14. avgust 2025
Čas branja: 3 min
Slovenija je pravi raj za pohodnike. Po vsej državi se razprostira več kot 10.000 kilometrov označenih planinskih poti, ki razkrivajo raznoliko naravo od cvetočih alpskih travnikov in obsežnih gozdov do kamnitih gorskih vrhov. Na vsaki poti se odpirajo novi razgledi na valovite hribovske verige ter vrhove od blizu in daleč. Novih izzivov je veliko, zato se odpravimo na izlet po priljubljenih pohodniških točkah.
Dolina Triglavskih jezer
Triglavska jezera (1762 m) so med najbolj priljubljenimi cilji v Julijskih Alpah. Številna manjša in večja jezera v alpski ledeniški dolini ustvarjajo idilično pokrajino v srcu Triglavskega narodnega parka. Ob Dvojnem jezeru stoji koča pri triglavskih jezerih, ena najstarejših planinskih postojank v Sloveniji. Med obiskom lahko občudujemo raznoliko rastlinstvo in živalstvo.
Lovrenška jezera
Sredi prostranih gozdov Pohorja so Lovrenška jezera, ki so med najbolj priljubljenimi izletniškimi točkami. Po najvišje ležečem barju (1520 m) v Sloveniji pot vodi po urejenih lesenih brveh, ob največjem jezeru pa stoji lesen razgledni stolp. Poleti na jezerih zacvetijo beli lokvanji, uspevajo pa tudi mesojede rastline. To mirno območje je idealno za opazovanje narave in fotografiranje.
Nanos
Kraška planota Nanos povezuje celinski del Slovenije s Primorjem in je skupaj s Snežnikom med najbolj priljubljenimi gorami Notranjske. Prepoznaven je po strmo odrezanem robu, imenovanem Pleša. V bližini vrha sta RTV-oddajnik in Vojkova koča. Do vrha vodi položnejša pot ali strmi vzpon, ki poteka najprej po travnatem pobočju, nato skozi gozd, na koncu pa nagradi s čudovitim razgledom.
Kamniško sedlo
Zamislite si, da ležite na mehki gorski travi in občudujete mogočne gorske stene okoli sebe. Tak razgled ponuja priljubljeno Kamniško sedlo (1877 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah, ugnezdeno med dvema veličastnima gorama, Planjavo na vzhodu in Brano na zahodu. Le nekaj metrov nižje je kamniška koča, priljubljena postojanka pohodnikov, od koder je razgled na okoliške dvatisočake.
Trdinov vrh
Na jugovzhodu Slovenije se raztezajo Gorjanci, zeleno pogorje, ki se čez mejo nadaljuje na hrvaško stran. Na strmih pobočjih, prekritih z obsežnimi bukovimi gozdovi, izvira več potokov s pitno vodo. Najbolj znan izvir je Gospodična, ki nastopa tudi v ljudskih pripovedih. Od tam pot vodi naprej do najvišjega vrha, Trdinovega vrha (1178 m), kjer so telekomunikacijski stolp, cerkev sv. Jere in vojašnica.
Slavnik
Slavnik (1028 m) je najvišji in najbolj priljubljen vrh slovenske Istre. Ponuja razgled, ki se razteza od Tržaškega zaliva prek Dolomitov in Julijcev vse do Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu sta razgledna plošča in Tumova koča, ki obiskovalce vabi ob koncih tedna in praznikih. Ta istrski Triglav se ponaša z bogato naravno dediščino in je razglašen za naravni spomenik. Ob poti lahko opazujemo kraško travniško rastje in sredozemske gorske cvetlice.
Ratitovec
Ratitovec, ki se dviga v Škofjeloškem hribovju kot naravni podaljšek Julijskih Alp, je nad gozdno mejo pokrit s planinskimi pašniki. Sestavlja ga več vrhov, tik pod Gladkim vrhom (1677 m) je Krekova koča, priljubljena postojanka pohodnikov. Od tod, še bolj pa z vrha, se razprostira obsežen razgled na vrhove vseh slovenskih gorskih verig. Pogorje je znano po bogatem alpskem cvetju, poseben čar pokrajini pa dajejo macesnovi gozdovi.
Kum
Kum (1220 m) je najvišji vrh Posavskega hribovja in zaradi izjemnega razgleda pogosto imenovan zasavski ali dolenjski Triglav. Na vrhu so RTV-oddajnik, cerkev sv. Neže in planinski dom. Gozdna pot proti vrhu ponuja mir in tišino, ki ju prekinjajo le ptičje petje in pogledi na redko poseljene doline.