Pozimi v gore odgovorno in spoštljivo

Zimska oprema

Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo na zemljevid, čelno svetilko in telefon s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alufolijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo.

Znanja in izkušenj nikoli preveč

Zasnežene gore privabljajo vse več obiskovalcev, od planincev in alpinistov do turnih smučarjev. Oprema je lažje dosegljiva, prav tako informacije, vendar za varen obisk gora potrebujemo veliko znanja in izkušenj. 

"Tudi pozimi je v gorah vse več začetnikov, ki jim priporočamo, naj se udeležijo ustreznih tečajev kompetentnih oseb in gredo v hribe zgolj s primerno usposobljenimi vodniki. V turno smučanje nas vpelje tudi nov in sodoben priročnik Toneta Golnarja Turno smučanje ali druga ustrezna strokovna literatura. Ključna pa je odgovornost vsakega posameznika. Ta vključuje posedovanje ustrezne opreme, znanje njene uporabe in usposobljenost za izbrane ture. Pomembno je postopno pridobivanje izkušenj, začetki vselej s kvalificiranimi inštruktorji ali vodniki, nenehno nadgrajevanje znanja, na koncu pa je treba sprejemati prave odločitve, ki zagotavljajo največjo možno mero varnosti," je poudaril generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in dodal: "Ne pozabimo, nič ni narobe, če se v neki točki odločimo, da ne gre več varno naprej, se obrnemo in vrnemo v dolino. S tem celo izkazujemo večjo stopnjo zrelosti, izkušenosti in osebne odgovornosti."

Mednarodni dan gora

Leta 2003 je generalna skupščina Združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos obnavljanje gorskih ekosistemov. Poseben poudarek ob osrednji temi pa bomo v Sloveniji tudi tokrat namenili akciji Brati gore. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik PZS Martin Šolar.

Kar četrtina planeta je pokrita z gorami, ki so izjemno pomembne za številne rastlinske in živalske biotope. Tudi človeku predstavljajo življenjski prostor, vir (pitne) vode in drugih naravnih virov, poleg prostora izvajanja kmetijskih, turističnih ter ostalih gospodarskih panog. Človek v gore zahaja z različnimi motivi že tisočletja. V času enaindvajsetega stoletja je človek v gorah prisoten že do te mere, da je njegova prisotnost tam marsikje škodljiva. Poleg širšega sistemskega problema globalnega segrevanja in posledic vplivov tudi na gorski svet, kjer se zgolj lokalno pravzaprav ne da storiti veliko. Iskati ustrezna ravnovesja med številnimi interesi sodobnega človeka ter ohranjanja gorske narave bo postajal vse večji izziv.