Ko korak postaja čedalje težji in se odpre dih jemajoči razgled, za ovinkom s svojo pristno toplino pričaka planinska koča. Te edinstvene postojanke so pomemben del planinske izkušnje in del slovenske kulturne dediščine. Tam si je mogoče privoščiti topel obrok, se odpočiti ali poiskati zavetje.
V Sloveniji so planinske objekte začeli postavljati konec 19. stoletja z namenom spodbujanja obiska slovenskih gora. Koče so z leti razvijale svojo dejavnost in postale nepogrešljivi del planinarjenja.
Danes je v Sloveniji 177 planinskih koč in bivakov, ki jih večinoma upravljajo planinska društva ob pomoči predanih prostovoljcev.
So v višje ležeče pokrajinah, in sicer v Julijskih Alpah, Kamniško‑Savinjskih Alpah in Karavankah. Najdemo jih tudi v hribovjih in gričevjih severovzhodne Slovenije, Dolenjske, Bele krajine, Notranjske, Primorske in okolice Ljubljane ter Polhograjskem, Posavskem, Škofljeloškem in Cerkljanskem hribovju.
-
Na 1543 metrih nadmorske višine v pravi planinski raj s svojo značilno podobo v kmečkem slogu vabi Češka koča. Kot nakazuje že ime, so jo zgradili češki planinci, danes pa je priljubljeno izhodišče za vzpone na Grintovec in druge okoliške dvatisočake. Foto: Jošt Gantar
-
Koča pri Triglavskih jezerih je priljubljena pohodniška postojanka. Stoji na 1686 m nadmorske višine med Dvojnim jezerom in umetnim jezerom Močivec, ki je tudi vir pitne vode. Nad kočo se dviguje slikovita Mala Tičarica, ki še poudari idiličnost te gorske pokrajine. Foto: kato08/depositphotos
-
Triglavski dom na Kredarici je najvišje ležeča planinska koča. Je na 2515 metrov nadmorske višine in je priljubljeno izhodišče za vzpon na Triglav. Nastal je po zamisli Jakoba Aljaža, ki je s prijatelji postavil tudi znamenito gorsko zavetišče Aljažev stolp. Foto: Matjaž Vidmar
-
Koča na Mangartskem sedlu na nadmorski višini 1906 metrov domuje v nekdanji obmejni stražnici na prostrani planoti pod Mangartom. V neposredni bližini se strmo vzpenja Mangart, najvišji vrh v okolici. Foto: Jessica Dales
-
Erjavčeva koča na Vršiču na 1527 metrih nadmorske višine ponuja čudovit razgled in je prijetna planinska postojanka. Stoji na hribčku ob vršiški cesti, na severni strani prelaza, in je dostopna tako z avtom kot tudi avtobusom iz Kranjske Gore. Foto: Boris Pretnar
Vse, kar je treba vedeti pred obiskom planinske koče
Pred obiskom gora preverimo odpiralni čas planinskih koč ob načrtovani poti. Nekatere so odprte vse leto, druge le sezonsko ali ob določenih dnevih.
Ob prihodu v kočo je priporočljivo, da se vpišemo v planinsko knjigo. To je pomembno tudi z vidika varnosti, saj v primeru nesreče reševalcem olajša iskanje.
Oskrbniki koč so dragoceni vir informacij. Z veseljem bodo delili aktualne razmere na poti in vremensko napoved. Večina koč je opremljena z elektriko, tekočo vodo, ogrevanjem in notranjimi stranišči. Ponekod je na voljo tudi brezžični internet.
Za nočitev se priporoča uporaba lastne posteljnine, mogoče pa je pri oskrbniku za doplačilo dobiti planinsko spalno rjuho za enkratno ali večkratno uporabo. Nekatere koče omogočajo tudi spletno rezervacijo ležišča.
-
V planinskih kočah je mogoče dobiti preprosto, a okusno in nasitno hrano. Pogosto so na voljo domače jedi, kot so jota, ričet, pasulj, ajdovi žganci, kislo zelje, klobase in različne enolončnice, za sladico pa štruklji, jabolčni zavitek ali potica. Foto: Jošt Gantar
-
Po vzponu do Češke koče na Jezerskem se prileže domača planinska malica s pogledom. Tam narava, hrana in mir govorijo svoj jezik. Foto: Jošt Gantar
Gore so dragoceno in občutljivo okolje, kjer je vsak korak pomemben.
Zaradi omejenih naravnih virov in ranljivosti narave je v planinah in planinskih kočah potrebna skrbnost.
Spoštujmo živali, naravo in druge obiskovalce ter delo oskrbnikov koč. Prizadevajmo si za varčno rabo vode in energije, ohranjajmo tišino in mir. Svoje odpadke vedno odnesimo s seboj nazaj v dolino. Obiščimo gore z odprtim srcem in polnimi pljuči.
Datum: 8. julij 2025
Čas branja: 3 min
