Datum: 11. avgust 2025
Če rečemo, da se bomo odpravili od Maribora do Debelega Rtiča, zveni precej vsakdanje. A kaj, če dodamo, da se bomo vmes povzpeli še na Triglav? To lahko pomeni samo eno: odpravljamo se na Slovensko planinsko pot, najstarejšo in najbolj priljubljeno slovensko vezno planinsko pot in eno prvih v Evropi.
S svojimi 617 kilometri povezuje severovzhod in jugozahod Slovenije. Na poti pohodnike čaka vsaj 35 vrhov, med katerimi so tudi najvišji vrhovi Slovenije, 55 planinskih koč, 5 slovenskih mest, 80 kontrolnih točk ter številne znamenitosti.
Za celotno pot potrebujemo 37 dni, a bolj kot cilj je pomembna pot sama.
Idejni oče poti Ivan Šumljak, učitelj, planinec in ljubitelj gora od malih nog, je pohodnikom namenil preprost, a še vedno aktualen nasvet:
»Načeloma hodi počasi! Tudi počasi se daleč pride. Pri tem opazuj! Ne glej samo v daljavo, tudi svet pod tvojimi nogami je lep in zanimiv. Ali poznaš vsako ptico, ki te nekje skrita pozdravlja, ali jo poznaš po glasu? In poznaš metulja, hrošča, kamen, na katerem stojiš? Dostikrat postoj, glej, poslušaj!«
Spoznavanje Slovenije v 43 etapah
Slovenska planinska pot nas v 43 etapah do Jadranskega morja vodi preko Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp, skozi Idrijsko hribovje, Trnovski gozd, Hrušico in Nanos ter naprej po kraškem robu. Izhodišče je v Mariboru, natančneje v Spodnjem Radvanju, pot pa se konča na klifu, kjer se pred nami razprostre morje.
Naravne in kulturne znamenitosti
Na številnih točkah Slovenske planinske poti si lahko vzamemo trenutek za oddih. Poleg razgledov na dih jemajočo pokrajino nas pot vodi mimo edinstvenih naravnih in kulturnih zakladov.
Nadaljuje se po Triglavskem narodnem parku, edinem narodnem parku v Sloveniji. V Mojstrani lahko v Slovenskem planinskem muzeju spoznavamo zgodbe planinstva, alpinizma ter gorskega reševanja. Za kratek čas lahko višje ležeča območja zamenjamo za podzemni svet z obiskom Škocjanskih jam.
V dolinici pri Cerknici nas čaka ganljiva zgodba Bolnice Franja, skrite partizanske bolnišnice, ki je delovala v času druge svetovne vojne. Že skoraj pri cilju pa nas s čudovitim razgledom na Tržaški zaliv pozdravi Grad Socerb, zadnja večja znamenitost pred spustom do morja.
-
Prvi izziv: Pohorje, kjer večinoma hodimo v zavetju gozdov. Foto: Jošt Gantar
-
Nad močvirnatim terenom Lovrenških jezer nas pot varno vodi po lesenih deskah. Foto: Jošt Gantar
-
Triglav v osrčju Triglavskega narodnega parka je z 2864 metri najvišji slovenski vrh. Foto: Jošt Gantar
-
Koča na Prehodavcih je ena od številnih koč na poti. Foto: Jošt Gantar
-
Idrija je eno od petih slovenskih mest, ki ga prečka pot. Druga so še Maribor, Slovenj Gradec, Tržič in Ankaran. Foto: Tomo Jeseničnik
-
Slavnik, zadnji večji razgledni vrh pred Jadranom, je del Dinarskega sveta, ima pa številne submediteranske značilnosti. Foto: Jaka Ivančič
-
Na koncu poti je pred nami le še morje. Zadnja markacija je na vrhu debelortskega klifa. Foto: Jaka Ivančič