Kostanjev praznik

Gozdovi so prečudovito pisano obarvani. Listi na drevesih najprej postanejo rumeni, nato rdeči in nazadnje rjavi. Drevesa se začnejo pripravljati na zimo. Narava nas takrat še zadnjič bogato obdari s svojimi plodovi. Kostanj lahko v zmernih količinah nabiramo v vseh slovenskih gozdovih – izjema so gozdovi, katerih lastniki so se odločili za pridelavo kostanja.

S spoštovanjem do gozdov se držimo gozdnega bontona in naberemo toliko plodov, kolikor jih bomo pojedli.

Nikakor pa ne presežemo zakonske omejitve dva kilograma nabranega kostanja na dan.

Divji kostanj

V Sloveniji poznamo dve vrsti kostanja, vendar – zanimivo – med sabo nista v sorodu. Pravi kostanj nabiramo za uživanje in je prava poslastica v jesenskih dneh, divji kostanj pa ni užiten. Naše babice so dobro vedele, da divji kostanj v omarah odganja molje, dandanes pa ga nabiramo tudi za izdelovanje zdravilnih preparatov in je ena od pogosteje uporabljenih zdravilnih rastlin. Mazila divjega kostanja pomagajo lajšati boleče krčne žile, otekle in utrujene noge. Njegova najpomembnejša sestavina je escin, ki zavira tvorbo vnetnih snovi in povečuje napetost žil. Mazilo si z nekaj truda lahko izdelamo tudi doma.

Pravi kostanj

Pravi kostanj, ki nam jeseni naredi toliko veselja, je bogat vir vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin, ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij. Plodovi vsebujejo večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin in esencialnih maščobnih kislin. Kostanj ima zato številne pozitivne učinke na naše zdravje. Med drugimi krepi našo odpornost, uravnava krvni sladkor, izboljšuje prebavo in lahko celo izboljša miselno zbranost in spomin.

Pravi kostanj lahko kuhamo ali pečemo. Ker plodovi vsebujejo veliko škroba, je iz njih mogoče izdelati moko, iz katere lahko spečemo pecivo, torto ali kruh. Lahko jih skuhamo in pretlačimo v pire. Kostanjevemu pireju po lastnem okusu primešamo na primer suho sadje ali zdrobljeno temno čokolado.

Kostanjev praznik

Pravi kostanj uspeva po vsej Sloveniji z izjemo Koroške, zato ni nič nenavadnega, da je praznik kostanja razširjen povsod pri nas. Vsako jesen ga praznujejo v posameznih krajih, kjer imajo še posebno veliko teh plodov. Na prireditvah, ki potekajo v oktobru, se zberejo domačini, ti pa vedno lepo povabijo tudi druge, da se jim pridružijo pri praznovanju. Dogodki se od kraja do kraja razlikujejo in lahko vključujejo zabavni, športni in ponekod kulturni program. V Rodiku celo izberejo kraljico in kralja kostanja.

Na največjih kostanjevih praznikih ne manjkajo različno domače kostanjevo pecivo in vse vrste jedi iz njega.

Gospodinje kar tekmujejo, katera bo pripravila okusnejšo kostanjevo jed. Seveda te plodove vedno tudi pečejo, za kar so navadno odgovorni moški.

Pečene pituralke s kostanjevo kremo

Vitovlje, manjše naselje na Goriškem, prav tako vsako leto pripravi praznik kostanja. Zaupali so nam svoj recept – pečene pituralke s kostanjevo kremo.

Okrogle hruškice z dolgimi peclji, ki surove niso preveč dobre, razvijejo s kuhanjem ali pečenjem poseben medeni okus. Hruške spečemo in jih ponudimo s kostanjevo kremo.

Kostanjeva krema:

 ¼ l sladke smetane,

100 g sladkorja z vaniljo,

220 g kostanja.

Kuhan kostanj pretlačimo. Smetano stepemo in ji dodamo sladkor, pomešan z vaniljevim sladkorjem. Stepeno in posladkano smetano primešamo k pretlačenemu kostanju in narahlo zmešamo.