Dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom: Kruh za zajtrk – super dan!

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011 z namenom ozaveščanja najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k sodelovanju vsako leto povabi vrtce, osnovne šole ter zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, pobuda pa se širi tudi v druge ustanove, javne zavode in gospodarstvo.

Letos je sodelovala velika večina šol in vrtcev, marsikje pa bodo dejavnosti potekale ves teden in ne le en dan.

Tradicionalni slovenski zajtrk v znamenju kruha

Slogan letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka je: »Kruh za zajtrk – super dan!« Kruh je poleg masla, mleka, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja ena od sestavin tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ni namreč le prehranjevalni izdelek, ampak v sebi nosi tudi močno poslanstvo kulturne dediščine in blagostanja. Letos obeležujemo mednarodno leto prosa, zato bo temu živilu namenjena večja pozornost.

Glavni cilj dneva slovenske hrane je podpreti slovenske pridelovalce hrane ter spodbuditi samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug si prizadevajo, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden slovenske hrane.

Kruh, maslo, med, mleko in jabolka v številkah

• V letu 2022 je bilo na prebivalca Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 116 kilogramov žit, stopnja samooskrbe pri tej skupini kulturnih rastlin je bila 72-%.
• Lani smo v Sloveniji pridelali 2.475 ton masla in mlečnih namazov; izvozili smo jih 307 ton, uvozili pa 2.741 ton.
• Na prebivalca Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju kilogram medu.
• Lani smo v Sloveniji pridelali skoraj 150.000 ton konzumnega mleka. Izvozili smo 293.629 ton vsega mleka, uvozili pa 40.285 ton.
• V Sloveniji smo v intenzivnih sadovnjakih pridelali 48.838 ton jabolk, v ekstenzivnih sadovnjakih pa 16.921 ton. Če bi to količino razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi na vsakega prišlo 31 kilogramov v Sloveniji pridelanih jabolk. Stopnja samooskrbe pri sadju je obsegala 29 %. Na prebivalca je bilo za prehrano na voljo v povprečju 134 kilogramov sadja.

Vir: SURS