Apiterapija v Sloveniji - Majhna čebela in njena velika zdravilna moč

Vsako leto v marcu v Nemčiji v Passau poteka mednarodni simpozij o apiterapiji, leta 2006 so se na kongresu odločili, da 30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča – začetnika moderne apiterapije, razglasijo za mednarodni dan apiterapije.

Na temo apiterapije vsaki dve leti potekajo simpoziji tudi na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia, vsaki dve leti od leta 2006 pa je tudi poseben svetovni kongres, ki obravnava dosežke na področju apiterapije – Apimedica & Apiquality.

Doslej so omenjeni kongresi potekali leta 2006 v Grčiji, 2008 v Italiji, 2010 v Sloveniji, 2012 na Kitajskem, 2014 v Turčiji, 2016 v Italiji in leta 2018 v Romuniji. Svetovni kongres Apimondie 2003 in Apimedica & Apiquality 2010 v Sloveniji sta veliko priznanje sveta Sloveniji za delo in dosežke na tem področju. Simpoziji o apiterapiji potekajo tudi v Sloveniji, organizirani so bili že v preteklosti, od leta 2007 pa jih redno izvajata Čebelarska zveza Slovenije in Zveza čebelarskih društev Maribor.

Čebelarska zveza Slovenije vodi program usposabljanja apiterapevtov, ki ga po sprejetem programu izvaja Čebelarska zveza društev Maribor od leta 2014.

Doslej je usposabljanje za apiterapevta končalo več kot 200 udeležencev, trenutno pa poteka usposabljanje 44 udeležencev (6. generacija), ki bo zaključeno konec septembra 2020. V sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje pripravljamo tudi katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo apiterapevt/apiterapevtka. Želimo si, da bi bilo področje apiterapije tudi v Sloveniji podobno urejeno, kot je v Nemčiji ali Romuniji.

Slovenski apiterapevti sodelujemo z apiterapevti iz Češke, Slovaške, Poljske,  Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Madžarske, Nemčije, Romunije, Rusije, Avstrije in tudi z drugimi.

Posebnost slovenske apiterapije je apiterapija v slovenskem čebelnjaku.

Slovenski čebelnjak je posebnost v svetu – je tipično naš,  kakor je naš kozolec in so naše vinogradne zidanice. Sicer so nekdaj poznali čebelnjake tudi drugje po Evropi, predvsem v nemško govorečih deželah, toda v drugi polovici dvajsetega stoletja so začeli v imenu nekakšnega napredka in ob uveljavljanju nakladnega čebelarjenja izginjati. Ohranili so se samo v nekaterih kantonih Švice, kjer govorijo nemško. Toda švicarski čebelnjaki se v mnogočem zelo razlikujejo od slovenskih. Na območjih, kjer ne poznajo čebelnjaka, uporabniki apiterapije s pomočjo posebne maske vdihujejo zrak iz panja, v Sloveniji pa v čebelnjaku sedemo v udoben naslonjač ali se uležemo na posteljo nad panje in brez maske uživamo in se sproščamo.

Zrak iz panja ugodno vpliva na naša dihala, brenčanje čebel pa nas sprošča. Nekateri apiterapevti v čebelnjakih nudijo tudi masažo z medom in toplotno terapijo s čebeljim voskom.

Raziskave

Nekaj pomembnejših raziskav poteka tudi v Sloveniji. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so izvedli dve pomembni raziskavi o protibakterijskih učinkih slovenskega medu. Prva se je nanašala na možnost zdravljenja odprtih ran z medom (Kralj Kunčič in sod., 2012), druga pa na protibakterijsko delovanje medu na parodontopatogene bakterije v zobnih oblogah (Podržaj, 2011). Pri prvi se je v laboratorijskih poskusih najbolj izkazal slovenski kostanjev med. 

Po obsežnih kliničnih raziskavah je tovarna medicinskih pripomočkov Tosama iz Domžal dala na trg dva izdelka z imenom Vivamel: med v tubah in med v alginatnih oblogah. Danes se oba izdelka uradno in uspešno uporabljata v bolnišnicah za zdravljenje ran in opeklin.

 

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so začeli raziskavo o pojavnosti Parkinsonove bolezni pri čebelarjih. Med čebelarji se opaža, da so mnogi še v visoki starosti bistrega razuma, da se še vedno radi izobražujejo in da jih zanima vse, kar je novega v čebelarstvu doma in po svetu.

Slovenski raziskovalci so izvedli tudi klinično študijo o vplivu matičnega mlečka na sistemsko vnetje in prišli do zelo dobrih izsledkov.