Tudi letos na tretji petek v novembru, 20. novembra, zaznamujemo dan slovenske hrane in ob tem izvajamo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo že deseti po vrsti. Njegova izvedba bo zaradi epidemije covida-19 letos drugačna.
Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!« se ne bo izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih.
Pozornost je namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti k počastitvi dneva slovenske hrane tudi z zajtrkovanjem doma in v službenih prostorih z izbranimi živili, in sicer kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom.
Letos šole in vrtci ne bodo pripravljali zajtrka kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke, je pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo pobudo, da 20. novembra pri pouku na daljavo del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja.
Pomen rednega zajtrkovanja in izbire lokalne hrane
Letos imajo še večjo vlogo starši in seveda tudi vzgojitelji, da mlajšim predstavijo pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim krajša.
Otrokom lahko razložijo, da je hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa ter brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. S tem ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano ter prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine.
Doma lahko skupaj pripravimo zajtrk, ki naj vključuje živila, značilna za »klasični« tradicionalni slovenski zajtrk, to so kruh, maslo, med, mleko in jabolko.
Vir: Naša super hrana
Datum: 20. november 2020
Čas branja: 1 min