Slovenci smo ponosni na bogato tradicijo vinogradništva. Pozno poletje in zgodnja jesen sta za vinogradnike najlepši čas, saj takrat obirajo sadove preteklega dela. Trgatev je tudi priložnost za druženje, povezovanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine.
Vinogradništvo ima v Sloveniji globoke korenine, ki segajo do rimskih časov.
Danes tukaj raste 52 sort grozdja, ki jih lahko okušamo v 28.000 vinskih kleteh.
Vino za lastne potrebe prideluje veliko družin, ki imajo manjše vinograde.
V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po legi, rastišču in značilnem podnebju. Ti dejavniki vplivajo na lastnosti in značilnosti vin, ki se na posamezni lokaciji pridelujejo. V treh deželah je devet vinorodnih okolišev, in sicer Podravje vključuje Štajersko in Prekmurje, Posavje obsega okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjsko in Belo krajino, primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška brda, Kras in Slovensko Istro.
Od grozdja do vina
Trgatve običajno potekajo med koncem avgusta in sredino oktobra, odvisno od vremenskih razmer in sorte grozdja. V vinogradih je v času trgatve zelo veselo. Vinogradniki in njihovi družinski člani ter prijatelji se zberejo v vinogradu, opremljeni s košarami, škarjami in dobro voljo. Grozdje se skrbno odstrani s trt in položi v košare. Obrano grozdje pregledajo in razvrstijo. Sledi proces stiskanja, fermentacije in staranja vina v kleti, ki se nadaljuje čez ves letni ciklus.
To je čas, ko ljudje sodelujejo, si izmenjujejo izkušnje in se učijo od starejših generacij. Trgatev je tudi priložnost za številne družabne prireditve, kot so Festival Stare trte, tradicionalni kmečki pikniki, glasbeni nastopi in obiski vinskih kleti.
Datum: 29. september 2023
Čas branja: 2 min