Svetovni dan hrane: »Voda je življenje, voda je hrana«

Struktura kmetijske proizvodnje v Sloveniji

Struktura rabe kmetijskih zemljišč in usmerjenost živinoreje sta odvisni od naravnih danosti. V zadnjih treh desetletjih večino kmetijskih zemljišč zavzemajo trajni travniki in pašniki. Največji del rejnih živali predstavlja govedo. Leta 2020 je bil 1 % kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljen za namakanje.

Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji se povečuje

Leta 2010 je povprečno kmetijsko gospodarstvo obdelovalo 6,4 hektarja kmetijskih zemljišč in redilo 5,6 glave velike živine (GVŽ), v 2020 pa 7,0 hektarja in 6,0 GVŽ. Med letoma 2010 in 2020 sta se tudi površina njiv in površina žit na 1.000 prebivalcev nekoliko povečali, število glav velike živine na 1.000 prebivalcev pa je upadlo.

Lani je stopnja samooskrbe z žiti dosegla 73 %, z mesom 87 %, z zelenjavo 38 % in s sadjem 29 %

Stopnja samooskrbe se je lani v primerjavi z desetletnim povprečjem (2012–2021) znižala pri sadju in zelenjavi (za 5,3 in 2,0 odstotne točke), zvišala pa pri žitih in mesu (za 0,3 in 6,3 odstotne točke). Ker večina kmetijske proizvodnje v Sloveniji poteka na prostem, vreme pomembno vpliva na pridelavo. Tako so velika nihanja pri stopnji samooskrbe s sadjem posledica vpliva vremenskih dejavnikov.

V Sloveniji sadovnjaki zasajeni v vseh statističnih regijah

Leta 2020 je bila skupna površina sadovnjakov najmanjša v zasavski statistični regiji (315 hektarjev), največja pa v savinjski regiji (2.375 hektarjev).Lani sta več kot dve tretjini (68 %) oseb, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan uživali sadje. Podatki po statističnih regijah ne kažejo povezanosti med pogostostjo uživanja sadja in površino sadovnjakov.

V okviru ribištva postaja akvakultura vse pomembnejša

Najpomembnejši del v slovenskem morskem gospodarskem ulovu so ribe (lani je bilo ulovljenih 69,8 tone). V panogi vzreje vodnih organizmov (akvakultura) pa večji del predstavlja vzreja sladkovodnih rib (v 2022 so jih vzredili 1.019,5 tone).Lani je skupna količina ulovljenih ali vzrejenih vodnih organizmov (rib, rakov in mehkužcev) zadoščala za pripravo 3–4 obrokov) na prebivalca.

Živilski izdelki dražji

Med lanskim in letošnjim septembrom so se cene živil v povprečju zvišale za skoraj 9 %. Najbolj, za 12 %, so se podražili zelenjava in sladki izdelki (sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki), sledilo je sadje (za 11 %). Pocenitve smo zaznali le v skupini olje in maščobe (za 9 %), pri kateri je bila v istem obdobju lani rast cen najvišja (za 34 %).

Lani v gospodinjstvih nastala manj kot polovica vse odpadne hrane

V prejšnjem letu je v gospodinjstvih nastalo okoli 70.000 ton odpadne hrane, ki zajema tako užitni kakor tudi neužitni del. Štiričlanska družina je tako v okviru svojega gospodinjstva zavrgla v povprečju 133 kg hrane oz. 365 g na dan. Večina te odpadne hrane, skoraj dve tretjini (63 %), je še vedno končala med mešanimi komunalnimi odpadki.