Datum: 17. avgust 2025
Čas branja: 2 min
Slovenija 17. avgusta obeležuje dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, državni praznik, ki nas spominja na enega ključnih dogodkov v naši zgodovini. Na ta dan leta 1919 je v Beltincih potekalo množično ljudsko zborovanje, na katerem so se prebivalci Prekmurja po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev matični domovini.
Po koncu prve svetovne vojne so velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919, 17. avgusta pa je vojaška uprava pristojnosti predala civilni oblasti. S tem je bila potrjena tudi dejanska združitev z matično domovino. Zunaj meja pa so takrat ostali Slovenci v Porabju.
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom praznujemo kot državni praznik od leta 2006. Čeprav ni dela prost dan, ima pomembno simbolno vrednost.
Prekmurje – dežela ravnic, termalnih vrelcev in bogate kulture
Prekmurje je znano po svojih prostranih ravnicah, slikovitih gričih in gostoljubnih ljudeh. Med najbolj priljubljene znamenitosti sodijo Bukovniško jezero z energijskimi točkami, grad Grad na Goričkem, največji grad v Sloveniji, ter številne termalne in zdraviliške destinacije, kot so Moravske Toplice, Terme 3000 in Terme Lendava.
Regija slovi po edinstveni kulinariki – od prekmurske gibanice do bučnih olj – in po bogati kulturni dediščini, ki se odraža v narečju, ljudskih običajih in živahni folklori. Ta praznik nas povezuje in opominja na pomen narodne povezanosti ter ohranjanja bogate dediščine, ki jo Prekmurje s ponosom predstavlja svetu.
