V Cerkljanskem muzeju je na ogled razstava Zdravljeni v zavetju gozda - partizanske bolnice v Kočevskem rogu. Z razstavo želijo opozoriti na ohranjeni bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki sta spomenika državnega pomena. Razstava Mateja Riflja bo na ogled do 1. decembra.
Partizanska bolnica v Kočevskem rogu
Razstava prikazuje razvoj, organizacijo in delovanje partizanske bolnice v Kočevskem rogu z mrežo 24 postojank, poseben poudarek pa posveča konspirativnim bolnicam. Prikazani so gradnja, konspiracija in oskrba bolnic, zdravljenje in vsakdanje življenje ter zavezniška pomoč bolnicam.
-
Kočevski rog je bil s svojimi bolnicami osrednja in najpomembnejša točka partizanskega zdravstva. Foto: Marko Pršina
-
Bolnica Jelendol je zasnežena. Levo je baraka za ranjence, desno kuhinja; marec 1944. Foto: Neznani avtor, Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
-
Na razstavi je na ogled več kot 100 predmetov, med njimi oprema kirurške barake, kirurški in zobozdravstveni instrumentarij, različne opornice, zdravila, medicinska oprema in fragmenti nekdanjih bolnic. Foto: Marko Pršina
-
H končni zmagi so zato ravno toliko kot sami borci prispevali tudi člani medicinskega osebja, ki so v številnih barakah pomagali ranjencem. Foto: Jože Saje, Dolenjski muzej NM
Edinstven primer v odporniškem gibanju
Ob tem so izpostavljene tri bolniške postojanke; Zgornji Hrastnik in Jelendol, ki sta danes še edini ohranjeni, ter Spodnji Hrastnik, kjer je delovala porodnišnica, kar je veljalo za edinstven primer v odporniškem gibanju druge svetovne vojne. Na koncu je predstavljen še takratni pomen roških bolnic in današnje stanje na terenu. Partizanske enote so se borile na gverilski način, bile so majhne in mobilne, zato s seboj niso mogle imeti ranjencev.
Za optimalno delovanje pa je bilo zanje nujno, da so lahko ranjence poslale ali pospremile na varno v partizanske bolnice. To v tistem času nikakor ni bilo samoumevno. In Slovenci smo bili v evropskem vidiku nekaj posebnega, nikjer drugje niso imeli sanitetne službe organizirane na tako visoki ravni.
Borci so se namreč zavedali, da če bodo ranjeni, bodo zanje poskrbeli, jih umaknili na varno in zdravili. To je prispevalo po eni strani k morali, ozdravljeni pa so se tudi lahko vrnili v boj.
-
Operacijska baraka bolnice Zgornji Hrastnik. Na fotografiji dr. Janez Milčinski in medicinska sestra Marija Jeras med operacijo marca 1944. Foto: Janez Milčinski, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije
-
Bolnice so gradili globoko v gozdu, da bi bile čim bolj skrite pred sovražnikovimi očmi. Foto: Arhiv Mestnega muzeja Idrija
-
Med približno 120 partizanskimi bolnicami sta dve uporabljali celo rentgenski aparat – Franja v Novakih pri Cerknem in civilna bolnišnica OF v Kanižarici v Beli krajini. Foto: Anže Malovrh/STA
-
Sistem partizanske sanitete je v težkih vojnih razmerah na slovenskih tleh tedaj deloval vrhunsko in bil zgled tudi drugim državam. Foto: Anže Malovrh/STA
Na ogled več kot 100 predmetov
Na razstavi je na ogled več kot 100 predmetov, med njimi oprema kirurške barake, kirurški in zobozdravstveni instrumentarij, različne opornice, zdravila, medicinska oprema in fragmenti nekdanjih bolnic. Razstavljen je del bogatega izbora predmetov, ki so bili takrat v uporabi in so del zdravstvene zbirke Dolenjskega muzeja, fotografsko gradivo pa je iz fonda Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Datum: 12. november 2024
Čas branja: 2 min
