Datum: 19. september 2025
Čas branja: 1 min
Bi znali pomagati mimoidočemu, ki se zgrudi na ulici in izgubi zavest? Ali svoji sestri, ki doma doživi hudo alergijsko reakcijo? Kaj pa prijatelju, ki bi med igranjem nogometa nepričakovano prenehal dihati? V takih trenutkih je pomembna vsaka sekunda in znanje prve pomoči rešuje življenja. Največja napaka je, če ne naredimo ničesar. Ko pomagamo, damo poškodovancu ali obolelemu vsaj možnost preživetja.
Mesec prve pomoči v Sloveniji
Že od leta 2003 vsako drugo soboto v septembru zaznamujemo svetovni dan prve pomoči. Letos je osrednja tema prva pomoč in podnebne spremembe, saj je znanje prve pomoči v času vse pogostejših vremenskih ujm in z njimi povezanih vročinskih valov, neurij, poplav in drugih izrednih vremenskih pojavov neprecenljivo.
V Sloveniji svetovni dan prve pomoči začenja tudi mesec prve pomoči, ki se bo končal 16. oktobra, na svetovni dan oživljanja. V mesecu prve pomoči bodo v organizaciji območnih združenj Rdečega križa Slovenije potekali številni brezplačni dogodki, predstavitve in delavnice, tako za najmlajše kot tudi starejše, saj želijo tudi letos opozoriti na pomen vseživljenjskega učenja prve pomoči.
Seznam brezplačnih dogodkov: Mesec prve pomoci 2025_pregled RKS OZ_celotna.xlsx
-
Usoda ponesrečenca je pogosto odvisna od ukrepanja ljudi, ki so prisotni na kraju nesreče. Za učinkovito izvajanje prve pomoči je potrebno ustrezno znanje. Foto: Rdeči križ Slovenije
-
Kdaj ste nazadnje osvežili znanje prve pomoči? Foto: Rdeči križ Slovenije
Znanje temeljnih postopkov oživljanja sicer lahko utrjujemo vse leto. Društvo študentov medicine Slovenije namreč v okviru projekta »Za življenje!« redno organizira brezplačne obnovitvene delavnice prve pomoči, na katerih ozaveščajo o pomenu nudenja takojšnje prve pomoči, pravilnega ukrepanja ob srčnem zastoju, možganski kapi in drugih nezgodah ter tako zmanjšujejo strah in pomisleke pred neznanjem.
-
Samo ustrezna in pravilna prva pomoč rešuje življenja ter preprečuje poslabšanje zdravstvenega stanja. Foto: Depositphotos
Zastoj srca, ki se zgodi zunaj bolnišničnega okolja, je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Ob srčnem zastoju temeljni postopki oživljanja možnost preživetja povečajo za dve- do štirikrat. Brez oživljanja lahko človek umre v desetih minutah, v od treh do petih minutah pa nastanejo nepopravljive okvare možganov.
»Naš cilj je, da je v vsakem domu, šoli in delovni organizaciji oseba, usposobljena za izvajanje ukrepov prve pomoči,« poudarjajo v Rdečem križu Slovenije.
-
Temeljne postopke oživljanja izvajamo pri osebi, ki se ne odziva, ne diha ali diha nenormalno in se ne premika. Foto: Depositphotos
Postopek oživljanja
1. Preden pristopimo k poškodovancu, poskrbimo za lastno varnost.
2. Preverimo odzivnost (obolelega stresemo za ramena in glasno ogovorimo). Če ni odziva, zakličemo: Na pomoč!
3. Odpremo dihalno pot (eno roko položimo na čelo, prste druge roke pod brado in zvrnemo glavo nazaj, kolikor je mogoče).
4. Preverimo dihanje (10 sekund poslušam in opazujem).
5. Pokličemo nujno medicinsko pomoč. 112 je enotna evropska številka za klice v sili.
6. Pošljemo nekoga po avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator (AED). Sami ne zapuščamo obolelega.
7. Začnemo izvajati stise prsnega koša (pritiskamo na sredini prsnega koša 5 centimetrov globoko in s frekvenco 100–120 stisov na minuto).
8. Takoj ko dobimo AED, ga prižgemo in nalepimo elektrode na prsni koš, s katerega prej odstranimo oblačila.
9. Poslušamo navodila AED in nadaljujemo temeljne postopke oživljanja do prihoda reševalcev.
