Datum: 14. avgust 2025
Čas branja: 1 min
V majhni gorenjski vasi Brezje blizu Radovljice pod Karavankami stoji mogočna bazilika Marije Pomagaj. Vsako leto jo na praznik Marijinega vnebovzetja oziroma veliki šmaren obišče več kot 10.000 ljudi.
Kraj srečevanja, molitve in prazničnega razpoloženja
Brezjanska cerkev, ki jo je papež Janez Pavel II. leta 1988 razglasil za baziliko, od leta 2000 nosi naziv Marijino narodno svetišče.
Na leto tam naštejejo približno 400.000 ljudi in je najbolj priljubljeno romarsko središče v Sloveniji, ki vernike privablja že od leta 1863.
-
Marijino vnebovzetje je v slovenskem verskem izročilu globoko zakoreninjeno, od leta 1992 pa je tudi državni praznik in dela prost dan. Foto: Boštjan Podlogar/STA
-
Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je eden največjih krščanskih praznikov. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Prav 15. avgusta, na veliki šmaren, dobi kraj poseben pomen, številni romarji pridejo peš, po zaobljubi ali priprošnji nekateri prehodijo več deset kilometrov. Na osrednji praznični maši na prostem pred baziliko se zbere nepregledna množica vernikov. Park in atrij, ki ju je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, postaneta prostor skupne molitve in petja, zvonovi bazilike pa dolino napolnijo z značilnim prazničnim zvokom.
Dragocena kulturna dediščina
Brezje niso pomembne le kot versko središče, temveč so tudi dragocen del slovenske kulturne dediščine. Notranjost bazilike in kapelo Matere Božje krasijo umetniška dela številnih slovenskih mojstrov, pročelje pa nosi arhitekturni pečat Ivana Vurnika. Čeprav kapela ne stoji v središču cerkve, velja za srce brezjanskega svetišča. Strop in Marijino podobo v lesenem oltarju je leta 1814 poslikal Leopold Layer kot zaobljubo za rešitev iz ječe.
-
Mogočna bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. Foto: Miran Kambič, Arhiv JZTK Radovljica/Slovenia.info
-
Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, njegove prve omembe segajo še v obdobje pred 4. stoletjem. Foto: Janez Kotar, Arhiv Romar d.o.o./Slovenia.info
Posebna dragocenost svetišča so relikvije papeža Janeza Pavla II., ki jih hranijo kot trajni spomin na njegov obisk in povezanost s tem krajem. Tik ob baziliki je muzej jaslic, ki ga obiskovalci radi vključijo v svoj romarski dan. Vse to daje Brezjam poseben čar, so kraj, kjer se prepletajo upanje, religija, umetnost, tradicija in sodobnost.
