Šport imamo radi

Ste tudi vi ljubitelj športa? Si dan brez telesnega gibanja težko predstavljate? Če ste odgovorili pritrdilno in če živite v Sloveniji, spadate med dobrih 60 odstotkov Slovencev, ki se občasno ali redno telesno gibljejo.

Da, šport imamo radi. Smo zelo dejaven narod.

Če se le da, v službo prihajamo peš ali s kolesom. Počitnice preživljamo dejavno, konec tedna preživljamo v naravi, celo stopnišča poslovnih stavb so ponekod bolj obiskana kakor dvigala. Slovenci radi rečemo, da imamo šport v krvi.

Slovenija spada v sam vrh tistih držav Evropske unije, ki športu in zdravju pripisujejo velik pomen. Šport in zdravje sta tesno povezana, zato je cilj Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da bi odstotek redno telesno dejavnih še povečali, da bi ukvarjanje s športom postalo še množičnejše. Nujnosti športa za zdravje naše družbe se zavedamo vsi. Da pa ne bi vse ostalo samo na načelni ravni, je država šport kot šolski predmet sistemsko vnesla na tako rekoč vse ravni vzgoje in izobraževanja.

Začeti je treba pri najmlajših. Vzgoja za zdrav življenjski slog je ključna, zato se rednemu gibanju veliko pozornosti namenja že v vrtčevskih letih.

Sprehodi v naravi, gibanje na svežem zraku, prve gibalne in plesne urice, igranje nogometa – vse to so majhni koraki, ki počasi postanejo navada. Otrok gibanje nevede ponotranji in si ga izbere za življenjskega sopotnika. Ljubezen do športa prenese na sestre, brate, starše, dedke, babice, seveda pa se dogaja tudi nasprotno. Družina namreč telesno gibanje približa že otroku v zibelki.

Športno - vzgojni karton

V osnovni šoli si lahko otrok poleg rednih ur športa izbere tudi popoldanske športne dejavnosti. Šole same ali pa v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, klubi in društvi pripravijo širok nabor različnih vrst športa, ki si jih učenci lahko izberejo.

Ponujajo nogomet, rokomet, košarko, odbojko, ples, atletiko, ritmično gimnastiko in še marsikaj.

Del vzgoje pri predmetu športna vzgoja predstavlja tudi športno - vzgojni karton. Gre za meritve gibalnih sposobnosti osnovnošolcev, ki se načrtno izvajajo že od leta 1970. S testiranjem ugotavljamo, ali učenec v svojih sposobnostih napreduje ali nazaduje.

Poleg tega se pri učencu izmerijo tudi tri telesne značilnosti (višina, teža in kožna guba nadlahti).

Analize zbranih podatkov omogočajo ugotavljanje sprememb gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti učenk in učencev na državni ravni, hkrati pa imajo učenec in njegovi starši uvid v osebni razvoj.

Na ravni države pa so podatki v pomoč pri oblikovanju nadaljnje strategije razvoja športa mladih pa tudi za nekatere vsebinske usmeritve šolskega predmeta športna vzgoja.

 

Šport je med mladimi zelo priljubljen, kar se kaže tudi v množičnem sodelovanju učenk in učencev ter dijakinj in dijakinj na šolskih športnih tekmovanjih. Po podatkih Zavoda RS za šport Planica na njih vsako leto nastopi več kot 90.000 tekmovalcev, kar je približno 35 odstotkov osnovnošolske in srednješolske populacije. Vsako leto svoje moči preizkusijo v kar 38 športnih panogah.

Šport v Sloveniji jemljemo zelo resno in lahko trdimo, da smo pri uveljavljanju zdravega življenjskega sloga dokaj uspešni.

Kljub vsemu pa ne moremo mimo dejstva, da sta digitalizacija in virtualni svet posegla tudi v življenjski slog otrok in mladine. Včasih so bili ulice in igrišča polni mladih, danes se ti družijo digitalno. Otrok dobi svoj prvi pametni telefon pri vse nižji starosti. Če smo pred 20 leti telefone dobili ob koncu srednje šole, jih danes nekateri dobijo že ob vstopu v osnovno šolo.

Prijatelje si poiščejo na spletu, tam ustvarjajo skupine za druženje, namesto da bi se z vrstniki igrali zunaj.

Z izzivom, kako otroke usmeriti v gibanje, se ne ukvarjamo samo v Sloveniji, ampak povsod v svetu.

Prizadevanj, da se tudi šport vrne v običajne tirnice, je mnogo. Družba se pomena športa dobro zaveda, zato vsi skupaj iščemo rešitve v dobro tako vrhunskih kakor rekreativnih športnikov.

Za konec le še povabilo, da dan slovenskega športa zaznamujete tudi vi. Sprehod v naravo, nekaj minut teka, ali kolesarjenje vam bodo dobro deli.

Prof. dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, je s posebnim povabilom k praznovanju dneva športa povabila vse vključene v sistem vzgoje in izobraževanja. "Želim si, da bi ta dan šport in telesno dejavnost približali tudi vsem otrokom, učencem in dijakom. Da vsak po svojih močeh s telesno dejavnostjo izrazi svoj odnos do športnega udejstvovanja in spozna številne pozitivne učinke, med katerimi so predvsem krepitev telesnega in duševnega zdravja, spodbujanja pozitivnih vrednot in povezovanje državljanov," je v povabilu otrokom in mladim zapisala ministrica prof. dr. Kustec.