Šport skozi oči psihologije

Na letošnjem kongresu, ki so ga 14. in 15. decembra organizirali Univerza Ljubljana – Fakulteta za šport, Društvo psihologov Slovenije in Sekcija za psihologijo športa, so osvetlili tudi širše vidike športne psihologije. Tuji in domači strokovnjaki so razpravljali o tem, kako zagotavljati varno okolje za športnike, tako imenovani safeguarding, kakšno je duševno zdravje športnikov, o vlogi psihologije v okolju mladih športnikov in njenem vplivu, ter o vlogi staršev v športu.

Kaj so rekli predavatelji na kongresu?

Prof. Chris Harwood (Nottingham Trent University): Šport mladih je izvrstna priložnost za psihološko rast in razvoj mladih športnikov, če trenerji in starši poskrbijo za ugodno in podporno okolje.

Prof. Hafrún Kristjánsdótti (Reykjavík University): Značilnosti učinkovitih ekip so zaupanje, odprta razprava in skupna odgovornost. Multidisciplinarni pristopi v vrhunskem športu imajo velik pomen za celostno skrb za športnika, izboljšanje uspešnosti in osebnostni razvoj.

Dr. Boris Balent (Hrvaško društvo športnih psihologov): Na splošno lahko razlikujemo med dvema vrstama miselnosti: fiksno in prilagodljivo miselnostjo. V športu se miselnost nanaša predvsem na to, ali pripisujemo uspeh trudu ali talentu. Športniki s fiksno miselnostjo so manj dovzetni za kritiko, poskušajo se izogniti izzivom ali situacijam, v katerih niso prepričani, da bodo uspešni. Prav tako pogosteje obupajo po napaki in so nagnjeni k iskanju izgovorov ob neuspehu. Po drugi strani pa športniki s prilagodljivo miselnostjo kritiko dojemajo kot informacijo, ki je koristna za njihov dolgoročni razvoj. Prav tako se pogosteje lotijo novih, negotovih situacij, ker jih vidijo kot priložnost za učenje in napredovanje. Raziskave so pokazale, da prilagodljiva miselnost povečuje verjetnost dosežkov. Hkrati pa potrjujejo tudi, da je na miselnost mogoče vplivati in jo spremeniti.

Paul Wylleman (Belgijski OK): Raziskave so potrdile pomembno vlogo, ki jo imajo psihološki dejavniki za uspešen razvoj nadarjenosti in vrhunskih dosežkov, zato so identifikacija teh dejavnikov ter način njihovega razvoja in uporabe v ospredju pozornosti športnih psihologov.

Sidonio Serpa (Lisbon University): Elitni šport športnike potisne čez njihove fizične in psihološke meje. Nedavni primeri vrhunskih športnikov, kot sta Michael Phelps ali Simone Biles, kažejo, kako je lahko kontekst vrhunskega športa škodljiv za duševno zdravje športnikov, saj zahteve po uspešnosti običajno presegajo športnikove osebne vire, kar vodi v to, da je šport na elitni ravni velikokrat netrajnosten proces. Potrebna je redefiniciji perspektiv trenažno-tekmovalnih procesov. Po eni strani bi morali nadzorovati zahteve do športnikov, po drugi pa mora tudi sam proces priprave športnika opremiti z učinkovitimi in močnimi psihološkimi viri podpore. S tem ciljem bo predlagan model trajnostnega trenažnega procesa v športu.