Odnosi med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem

Sveti sedež, ki je pravna personifikacija Katoliške cerkve, ima sklenjene diplomatske odnose s 183 državami, poleg tega pa še z Evropsko unijo in Suverenim malteškim viteškim redom. Rezidenčna veleposlaništva pri Svetem sedežu ima v Rimu 89 držav.

Diplomatska dejavnost Svetega sedeža, ki velja za svojevrsten subjekt mednarodnega prava, je povezana s pomembnimi mednarodnopolitičnimi vprašanji, ki se nanašajo na razvoj človeštva. »Sveti sedež je angažirano navzoč v številnih mednarodnih procesih, še posebej pri tistih, ki se nanašajo na vprašanja svetovnega miru, spoštovanja mednarodnega prava, zaščite človekovih pravic, migracij, ekonomsko-socialnega razvoja, varovanja okolja in uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, boja proti revščini, trgovini z ljudmi in mamili ter krepitve zaupanja in sodelovanja med narodi ter državami,« pove veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu, Jakob Štunf, in doda, da so vsa ta področja tudi za Slovenijo prednostnega pomena.

Tudi v strategiji slovenske zunanje politike je zapisano, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, posebno v zvezi z vprašanji miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnimi in drugimi svetovnimi vprašanji.

Poleg dvostranskih odnosov dialog s Svetim sedežem poteka tudi v okviru določil Lizbonske pogodbe.

Pravni temelj, ki ureja odnose med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, je Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki je začel veljati 28. maja 2004.

Za varno in svobodno izpovedovanje vere

Slovenija ohranja in redno utrjuje odnos s Svetim sedežem, ki ima s svojo moralno in simbolno tehtnostjo pomemben vpliv na odnose znotraj mednarodne skupnosti.

Naša država v zunanji politiki pripisuje velik pomen spoštovanju človekovih pravic, ki zajemajo tudi svobodo veroizpovedi in prepričanja. Slovenija se je tudi pridružila pobudi, ki so jo glede uresničevanja verske svobode sprožile ZDA, in sicer predvsem na tistih območjih, kjer je krščanstvo najbolj preganjana vera.

Gre za prizadevanje, da bi se povsod zagotovilo varno in svobodno izpovedovanje vere. Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je na posvetu slovenske diplomacije povedal, da je to tudi ena izmed naših prednostnih usmeritev ter da pričakuje, da bodo naši diplomatsko-konzularni predstavniki v prihodnje še bolj dejavni na tem področju.

Pomembno vlogo pri odnosu do Svetega sedeža imajo veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu, pa tudi stiki z nuncijem v Sloveniji.

Z apostolskim nuncijem o odnosih med Slovenijo in Vatikanom

Predsednik vlade Janez Janša je junija 2020 sprejel doajena diplomatskega zbora v Sloveniji, apostolskega nuncija nadškofa Jean-Marie Speicha. V pogovoru sta potrdila velik pomen odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, tudi z vidika dveh bližnjih obletnic, in sicer tridesete obletnice priznanja Slovenije, ki jo obeležujemo leta 2022, in dvajsete obletnice Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki bo leta 2021.

Dotaknila sta se tudi vsestranskega izziva pandemije covid-19. Apostolski nuncij je izrazil svoje priznanje zelo uspešnemu spoprijemanju slovenske vlade s pandemijo in njenemu učinkovitemu kriznemu upravljanju. Predsednik vlade je z apostolskim nuncijem, ki je tudi apostolski delegat za Kosovo, izmenjal stališča glede razmer na območju zahodnega Balkana.

Obisk papeža v Sloveniji

Visoki predstavniki slovenske države so papežu Frančišku že večkrat in ob različnih priložnostih izrazili vabilo na obisk v Slovenijo.

Papežev obisk bi pomenil tudi priznanje aktivnostim naše države na različnih področjih zunanjepolitičnega udejstvovanja, kjer vrsto vprašanj, ki zadevajo celotno človeštvo, presojamo sorodno kakor Sveti sedež.

»Poleg pastoralne razsežnosti papeževega obiska bi bila to gotovo odlična priložnost za izmenjavo stališč in pogledov na različna aktualna vprašanja v mednarodni skupnosti«, je prepričan minister za zunanje zadeve, dr. Anže Logar.

Priznanje samostojnosti Slovenije

Večstoletne vezi v odnosih med Svetim sedežem v Vatikanu in Slovenijo so prišle še posebej do izraza ob slovenski osamosvojitvi.

Sveti sedež je 13. januarja 1992 med prvimi priznal Republiko Slovenijo.

Za priznanje samostojnosti Slovenije je še posebej zaslužen slovanski papež, sv. Janez Pavel II., ki je zelo dobro razumel tisti čas in ozadje dogajanja v Evropi po padcu berlinskega zidu konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

»Hitro mednarodno priznanje je bilo za takratno slovensko diplomacijo ter vse druge, ki so pri tem pomagali, velik uspeh, stkan iz številnih uradnih in neuradnih niti, razpetih po vsem svetu,« pove veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu v Vatikanu, Jakob Štunf.

Kmalu po priznanju so bili med Slovenijo in Svetim sedežem vzpostavljeni tudi diplomatski odnosi na ravni veleposlaništva in nunciature.

Ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije se spominjamo tudi podpore in naklonjenosti Svetega sedeža osamosvajanju naše države.

Priložnost, da poudarimo močno vez, ki jo imata Sveti sedež in Slovenija, ter izrazimo hvaležnost, bo tudi postavitev slovenskega božičnega drevesa na Trgu sv. Petra konec leta 2020.