V Benetkah odprtje slovenskega paviljona na letošnjem arhitekturnem bienalu

V Benetkah so 18. maja odprli slovenski paviljon, ki bo od 20. maja do 26. novembra predstavljal državo na letošnjem mednarodnem arhitekturnem bienalu. Zasnovali so ga arhitekti mlajše generacije iz dveh arhitekturnih birojev, ki se v projektu z naslovom +/- 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture sprašujejo o vpetosti arhitekture v ekologijo.

Slovenski projekt je bil izbran na razpisu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Maša Mertelj, Matic Vrabič in Eva Gusel iz biroja Mertelj Vrabič Arhitekti ter Anja Vidic in Jure Grohar iz biroja Vidic Grohar Arhitekti so ga zasnovali okrog vprašanja ekologije, ki je v preteklem desetletju bistveno vplivala na razvoj arhitekture. Iz prepričanja, da se ekologija v njihovi panogi pojmuje preozko, so se ozrli v preteklost, ko je bila arhitektura po njihovih besedah že v zasnovi ekološka.

Slovenski paviljon

K projektu so povabili 50 skupin arhitektov iz Evrope, ki so predlagali po en primer vernakularne arhitekture, zgrajene po načelu energetskega principa, pet jih bo na ogled v slovenskem paviljonu v Arzenalu.

Projekt je sicer tridelen. Poleg instalacije, ki bo v Benetkah na ogled ves čas trajanja bienala, bo v drugem delu izšla publikacija na obravnavano temo, kot tretji del pa jeseni načrtujejo še medresorsko konferenco v Ljubljani.

Izhodišče avtorjev po njenih besedah je, da se potencial arhitekture bolj kot v stavbah ali materialih skriva v spreminjanju našega pogleda na svet. Osrednja tema bienala, ki ga kurira britanska arhitektka, pedagoginja in piska Lesley Lokko, bo Laboratorij prihodnosti. Kustosinja je v svoji izjavi odprla vprašanje nestabilnosti in polarizacije današnjega sveta, pri čemer je izpostavila nujnost procesov dekolonizacije, zmanjšanja ogljičnega odtisa ter skupnega delovanja. Potencial arhitekture bolj kot v stavbah, oblikah, materialih in strukturah vidi v njeni zmožnosti spreminjanja našega pogleda na svet ter v uresničevanju vizij sodobne, raznolike in inkluzivne družbe.

Tematsko izhodišče paviljona

Tematsko izhodišče slovenskega paviljona kritično obravnava odnos med arhitekturno zasnovo stavbe in njeno energetsko učinkovitostjo. Tema postaja še posebej aktualna v trenutni energetski krizi, v kateri se je znašla Evropa. Teza avtorjev paviljona je, da se energetsko ekonomičnost stavb danes dojema zgolj kot zadostitev tehnično-zakonodajnim pogojem, pri čemer sta arhitektura stavbe in njeni sistemi ogrevanja in ohlajevanja največkrat ločeni in neodvisni komponenti. Ta delitev je izrazito prisotna predvsem v sodobni gradnji, medtem ko v vernakularni arhitekturi prejšnjih stoletij ni obstajala. Hiše naših prednikov so bile energetsko smiselno in učinkovito zasnovane že v sami arhitekturni zasnovi. 

Avtorji slovenskega paviljona so se posvetili raziskovanju posameznih primerov bivalnih vernakularnih objektov iz Evrope, ki energetske izzive v nasprotju s sodobno arhitekturo obravnavajo celostno – kot bistveni del arhitekturne zasnove. Ti prostorski koncepti so v sklopu razstave objavljeni v spremljevalnem katalogu skupaj z analizo njihovih potencialov. Slovenski paviljon je oblikovan kot reinterpretacija in abstrakcija izbranih primerov slovenskih bivalnih vernakularnih struktur in bo v tridimenzionalni obliki v merilu 1 : 1 nakazoval možnosti razvoja preprostih prostorskih in energetskih konceptov za gradnjo stanovanjskih objektov v prihodnosti.