Razstava Barok v Sloveniji

Obdobje baroka v Sloveniji je zaznamoval umetniški razcvet in izjemna ustvarjalnost, kar še danes občudujemo v cerkvah, palačah, galerijah in muzejih po vsej državi. Umetnine pa so na ogled tudi v Narodni galeriji z razstavo Barok v Sloveniji z več kot 170 umetninami – od monumentalnih oltarnih slik in bogato polikromiranih kipov do fresk in portretov plemstva.

Svet med Habsburžani in Benečani

V 17. in 18. stoletju je Evropo zaznamovala politična raznolikost, kar se je o močno odrazilo v njeni umetnosti. Večji del slovenskega ozemlja je v tistem času sodil pod Habsburžane, medtem ko so primorska mesta pripadala Beneški republiki. Ta raznolikost se je odražala v umetnostnih vplivih – iz severa so prihajali dunajski in bavarski tokovi, z juga pa svetloba in barvitost beneškega sloga. Barok na Slovenskem je tako postal izrazit preplet srednjeevropskega in sredozemskega duha.

Posebej pomembna je bila vloga katoliške Cerkve, ki je po tridentinskem koncilu umetnost uporabljala kot močno orodje duhovnega nagovora. Cerkev je naročala slikarska in kiparska dela, ki so morala vernika očarati, ganiti in prepričati – z razkošjem, simboliko in dramatičnim učinkom.

Baročno slikarstvo in kiparstvo

Slovenski barok je bil raznolik in kakovosten. V slikarstvu so prevladovale oltarne slike, svetniške podobe in pozneje tudi portreti meščanstva. Uveljavili so se umetniki, kot je Valentin Metzinger, ki je s svojo mehkobo in dramatično svetlobo ustvaril številne freske in oltarne prizore, ter Fortunat Bergant, znan po izjemnih portretih. Umetniki so pogosto črpali iz italijanskih in nemških vplivov, a njihov izraz ostaja edinstveno slovenski.

Kiparstvo tega časa pa je doseglo svojo vrhunskost v delih Francesca Robbe, ki je v Ljubljani ustvaril eno najbolj prepoznavnih baročnih mojstrovin – Vodnjak treh kranjskih rek. Poleg njega so pomembni še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger, ki so oblikovali bogato sakralno in posvetno plastiko po različnih regijah.

Razstava »Barok v Sloveniji« v Narodni galeriji

Od 10. aprila do 9. novembra 2025 je v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled izjemna razstava »Barok v Sloveniji«, ki na enem mestu združuje več kot 170 umetniških del iz obdobja 17. in 18. stoletja. Gre za največjo pregledno predstavitev baročnega ustvarjanja na Slovenskem do zdaj.

Razstava zajema vse ključne vidike baročne umetnosti – od monumentalnih oltarnih slik do intimnih tihožitij, od portretov plemičev do figuralnih kiparskih mojstrovin. Poudarek je tudi na freskah, ki pogosto krasijo cerkve in dvorce po Sloveniji, a so širšemu občinstvu običajno težje dostopne. S pomočjo multimedijskih vsebin, digitalnih projekcij in fotopovečav razstava ponuja sodoben in poglobljen vpogled v umetniški jezik baroka.

Obiskovalci bodo lahko odkrivali tematske sklope, kot so vera in duhovnost, moč in oblast, vsakdanje življenje in narava – vse to skozi umetnine, ki pričajo o visoki likovni ravni in kulturni raznolikosti slovenskega prostora v tem času.

Barok kot del žive kulturne krajine

Barok v Sloveniji ni le zgodovinski slog, temveč pomemben del naše identitete. Obiskovalci lahko občudujejo baročne cerkve v Ljubljani, Ptuju, Škofji Loki in Novem mestu, se sprehodijo med freskami v samostanih in graščinah ali uživajo ob zvokih baročne glasbe na specializiranih festivalih. Vsaka regija skriva svoj delček baročnega mozaika – od podeželskih kapelic do mestnih palač.

Slovenija je z umetnostjo baroka vtkana v evropski kulturni prostor in hkrati ohranila svoj jezik in izraz. Umetniki, kot so Valentin Metzinger, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Jelovšek, Francesco Robba in drugi, so ustvarjali v dialogu z velikimi imeni evropske umetnosti, a vedno z jasno zaznavnim lokalnim značajem.

Vabljeni v baročno Slovenijo, na ogled razstave Barok v Sloveniji v Narodni galeriji v Ljubljani. Popeljala vas bo v čas duhovne poglobljenosti, umetniške drznosti in kulturne raznolikosti.