Razstava o življenju in dosežkih admirala Lorda Nelsona

Na začetku septembra so v ljubljanskem hotelu Slon odkrili spominsko ploščo znamenitemu angleškemu admiralu Horatiu Nelsonu ter ob tej priložnosti odprli razstavo Parka vojaške zgodovine Pivka o njegovem življenju in dosežkih.

Admiral Lord Nelson je namreč leta 1800 obiskal Slovenijo in je s spremljevalci bival v takrat edinem ljubljanskem hotelu.

Obeležje v spomin na ta zgodovinski dogodek so v hotelu Slon pripravili v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom v Sloveniji ter veleposlanico Tiffany Sadler in Nelsonovim društvom (The Nelson Society).

Razstava o Nelsonu, enem največjih mornariških poveljnikov vseh časov, je zdaj na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Nelsonovo potovanje čez slovenske dežele leta 1800

Nelson, ki je 1. avgusta 1798 v zalivu Abukir na ustju reke Nil porazil Napoleonovo floto in s tem strl francosko prevlado v Sredozemlju, je bil v Neaplju, glavnem mestu Neapeljskega kraljestva, kamor je priplul 22. septembra, sprejet z velikimi častmi. Neapeljskemu kraljestvu in Siciliji je formalno vladal kralj Ferdinand IV., a ker se je ta bolj zanimal za lov ter zabavo, je s kraljestvoma dejansko upravljala njegova žena Marija Karolina, hčerka cesarice Marije Terezije, sestra obglavljene francoske kraljice Marije Antoanete in hkrati tašča takratnega avstrijskega cesarja Franca II. V nemirnih časih francoskega osvajanja Apeninskega polotoka je Nelson s kraljevo družino vzpostavil zelo tesne stike. Posebej tesne stike pa je vzpostavil z lady Emmo Hamilton, ženo britanskega veleposlanika v Neaplju sira Williama Hamiltona, saj sta se močno zaljubila in njun odnos je postajal vse občutljivejši škandal.

Leta 1800 se je lord Nelson odločil skupaj s Hamiltonovima vrniti v Anglijo. Lord Keith, poveljnik britanske flote v Sredozemlju, Nelsonu za potrebe potovanja ni bil pripravljen odstopiti ene od večjih vojaških ladij, ki jo je potreboval za potencialen boj s Francozi, ampak zgolj manjšo ladjo, kar pa je Nelson zavrnil. Glede na to, da je potovanje na Dunaj načrtovala tudi kraljica Marija Karolina, je bila sprejeta odločitev, da bo Nelsonova skupina priključena kraljičinemu spremstvu in da bodo skupaj potovali do Dunaja, skupina, namenjena v Britanijo, pa bo pot zatem nadaljevala do Hamburga.

Celotno kraljičino spremstvo je skupaj z Nelsonovo skupino štelo 85 oseb. Do Livorna so pripotovali po morju, potem pa po kopnem čez Italijo do pristanišča v Anconi. Za prevoz kraljice je avstrijski cesar v Ancono sicer poslal fregato Bellona, ki pa ji je bil zaradi večje komoditete potnikov odvzet večji del bojne moči. Nelson je kraljici zaradi nevarnosti napada potovanje s to ladjo odločno odsvetoval in namesto tega so se vkrcali na dve ruski vojaški ladji, ki pa sta bili zelo zanemarjeni ter v slabem stanju. Konvoj, v katerem so bili še dve ruski vojaški ladji, cesarska fregata in nekaj drugih plovil, je po štirih dneh izjemno naporne plovbe priplul v Trst.  

Večina potnikov je bila zaradi plovbe tako zdelana, da je potrebovala zdravniško pomoč. Kraljica s spremstvom se je namestila v Velikem gostišču/Locanda Grande, Nelsonova skupina pa v gostišču Pri cesarskem orlu/Zum Kaiseradler. Uradni sprejem visokih gostov se je vršil naslednji dan, ko jim je izrekel dobrodošlico tržaški guverner, v pozdrav kraljici pa je bilo izstreljenih tudi trikrat po 21 topovskih salv. Posebno pozornost je vzbujal tudi admiral Nelson – klici »Vivat Nelson« so odmevali širom pristaniškega mesta. Sledila je skrbna priprava na potovanje do Dunaja. Kraljičino spremstvo je bilo razdeljeno na dve skupini, ki naj bi potovali z dnevom zamika, še dan pozneje pa naj bi sledila Nelsonova skupina. Kraljičina skupina je za pot potrebovala 46 konj, druga skupina 36 in Nelsonova 25. Potovali so v 14 kočijah, pri čemer so za prtljago potrebovali še tri dodatne vozove. Odpravi se je pridružil tudi britanski vicekonzul v Trstu Anderson, ki je dobro poznal pot do Dunaja in tudi lokalne razmere. 

Kraljica Marija Karolina je Trst zapustila v nedeljo, 10. avgusta 1800 – Trst je bil ob tem slavnostno osvetljen in visoke goste je pozdravljala množica meščanov ter okoličanov. Nelsonova skupina se je na pot proti Dunaju podala dva dni pozneje.   

Prvi postanek si je skupina privoščila v Postojni, kjer so obiskali slavno Postojnsko jamo in si zatem privoščili obed v gostišču La Fortuna. Sledilo je potovanje do Ljubljane – prestolnice dežele Kranjske, kjer so bili deležni slovesnega sprejema. Nekoliko razočaranja je bilo le ob spoznanju, da so kraljico, ki je potovala pred njimi, nastanili v škofijski rezidenci, njihovo skupino pa v gostišču Pri slonu.

V čast slavnemu admiralu, zmagovalcu nad francoskim ladjevjem, so v Filharmoniji pripravili glasbeno praznovanje – orkester je najprej izvedel Haydnovo Simfonijo št. 100 (Vojaška) in zatem še arijo La virtù Brittana. Koncertu je sledil sprejem, ki so se ga udeležili številni visoki gostje, ponosni, da so se lahko srečali s slavnim admiralom.  

Skupina je na pot krenila naslednji dan, 15. avgusta 1800, že kmalu po polnoči. Pred njimi je bil namreč hud vzpon čez prelaz Ljubelj (1.367 m n. v.). Na vrhu prelaza se jim je odprl čudovit pogled na dolino reke Drave. Pot jih je tako vodila do Celovca, kjer so zavili proti vzhodu in ob mraku dosegli mesto Gradec. 

Na Dunaj so prispeli 18. avgusta 1800. Prestolnica je navdušeno sprejela slavnega admirala, sledili so številni sprejemi, koncerti in avdience. Dne 26. septembra so ponovno krenili na pot. Potovali so skozi Prago in se v kraju Lovosice vkrcali na rečni ladji ter z njima po reki Labi pripotovali do Dresdna, prestolnice dežele Saške. Potovanje po Labi so nadaljevali čez osem dni in 21. oktobra 1800 prispeli v Hamburg, kjer so se po 92 dneh, odkar so se izkrcali v Trstu, vkrcali na poštno ladjo za Britanijo.