Grajski dnevi

S trdnjavo nad mestom je imel Ivan Hribar velike načrte. Gradu je namenil vlogo kulturnega središča. Tu naj bi bili muzeji, galerije, lepi gostilniški prostori, velike dvorane za shode in plese, pa tudi pomembna turistična zanimivost. Vendar pa se je njegova vizija začela uresničevati šele v sredini 20. stoletja.

Vizionarski župan

Leta 1896 je bil Ivan Hribar prvič soglasno izvoljen za ljubljanskega župana. Župan Ljubljane je ostal vse do leta 1910. V času njegovega županovanja je Ljubljana dobila električno cestno železnico, mestno elektrarno in plinarno, mestno kopel in ubožnico, začeli so regulirati reko Ljubljanico, sredstva pa je namenjal tudi za izobraževanje in gradnjo šol. 

Bil je tudi zavedni Slovenec. V njegovem času so bili postavljeni spomenik Francetu Prešernu, Primožu Trubarju, cesarju Francu Jožefu.

Uredil je tudi mestni arhiv in ustanovil knjižnico. Zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze in slovenskega muzeja. Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ga je od leta 1932 do 1938 kralj Aleksander imenoval za senatorja Kraljevine Jugoslavije. Svoja razmišljanja o slovenski kulturi, politiki je objavljal tudi v nekaterih časopisih in revijah.

Zgodovina gradu

Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr.n.št, ko so bile postavljene prve naselbine in utrdbe. Prvi grad, lesen, naj bi bil na grajskem griču postavljen v 11. stoletju. Svojo prvotno obliko je grad zamenjal v 15. stoletju.

V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja.

Drugo grajsko utrdbo, kamnito, so zgradili Španhajmi, koroška plemiška rodbina, ki so Ljubljani dali mestne pravice za trgovanje. Zaradi upadanja upravnega pomena, je poslopje začelo počasi propadati.

V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile kaznilnico in vojaško utrdbo. Mestna občina Ljubljana je po letu 1905 na njem naselila prebivalce, ki so ostali na gradu vse do srede 60. let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60-ih let pa se je začela več kot tri desetletja dolga obnova gradu.

Na gradu se organizirajo poročni obredi, razstave, dogodki, prireditve,…Hribarjeve sanje so se po več kot 100-ih letih končno uresničile.

Grajske zanimivosti

Poleg tistih legend in zanimivosti, ki morda so ali pa ne, resnične: npr. zgodba o Erazmu Predjamskem, ki je pobegnil iz grajske ječe skozi stranišče in so ga potem na njegovem Predjamskem gradu ustrelili prav na stranišču, pa o skritem grajskem vodnjaku in rimskem templju, grajskih piskačih, skrivnem rovu, nastajajo tudi nove grajske zanimivosti.

Ob dvižnem mostu so v koritih posejane vrtnice. Bela vrtnica je bila vzgojena v Nemčiji posebej za Ljubljano, ki je leta 2016 nosila naziv »Zelena prestolnica Evrope 2016«. Ob obzidju gradu je kot znak prijateljstva med mestoma zasejana tudi najstarejša trta na svetu z mariborskega Lenta. Iz nje se letno pridela do deset litrov Žametne črnine. Steklenice z vinom, delo kiparja Oskarja Kogoja, so pogosto protokolarno darilo državnikom, kraljevim družinam in drugim najvišjim dostojanstvenikom.

Grad ima tudi svoj vinograd in grajsko klet s svojim vinom, ki ga pridela približno 400 l letno.

Grajski dnevi

Vsako leto v majskih dneh in obletnici,zaživijo torej vse grajske zgodbe in legende. Na grajskem griču je postavljen srednjeveški tabor, kjer se odvijajo različni prizori iz grajskega in cesarskega življenja.  Vsi obiskovalci lahko v dveh dneh spoznajo grajske plese, opazujejo sokolarje in sokole pri preletih nad Ljubljanskim gradom, sabljanje vitezov, preizkusijo oklepe, opazujejo žonglerje in čarovnike.

Okušajo lahko tudi srednjeveško kuhinjo, ki je pripravljena na sodoben način. Otroci lahko uživajo v poslikavah obrazov, cirkuških predstavah, na voljo pa so tudi brezplačni ogledi gradu.

Ljubljana je zanimivo mesto, tudi z delom tiste zgodovine, ki jo pripoveduje grajski grič. Vsakdo, ki je že kdaj prišel na Grajske dneve, pa se še vrača.