Kredarica: srce visokogorske meteorologije že več kot 70 let

Neprekinjene meritve od leta 1954

S prvimi meritvami so na Kredarici začeli že leta 1897, le leto po tem, ko je bila postavljena prva koča na Kredarici. Meritve so sprva izvajali le poleti, saj jih je opravil oskrbnik koče v času, ko je bila ta odprta.

Neprekinjene meritve potekajo od avgusta 1954 in so najdaljši niz visokogorskih opazovanj v Sloveniji. Od leta 1991 pa se je opazovanje razširilo še na nočni čas in od takrat meritve potekajo 24 ur na dan.

Meteorološka postaja deluje v okviru Agencije Republike Slovenije za okolje, sodeluje tudi s Slovensko vojsko, s katero skupaj spremljata in poročata o vremenskih razmerah. Meteorološki opazovalci so na postaji vsak dan. V ekipi sta civilni in vojaški opazovalec, na Kredarici delata v desetdnevnih izmenah, te pa se včasih tudi podaljšajo zaradi vremenskih ali logističnih razlogov.

Čeprav je na Kredarici nameščena tudi samodejna meteorološka postaja, imajo opazovalci še vedno ključno vlogo. Poleg ročnega odčitavanja in pošiljanja podatkov beležijo tudi vremenske pojave, ki jih avtomatski sistemi ne zaznajo, denimo vrsto in količino oblakov.

Delo v zahtevnih in nevarnih pogojih

Nekoč so morali opazovalci na Kredarico peš. Jeseni so s konji na postajo prenesli vso potrebno opremo, hrano, pijačo in kurjavo. Že več kot 40 let pa postajo oskrbujejo s helikopterji.

Kako je nekoč potekala pot na Kredarico, je opisal dr. Andrej Hočevar, ki ga je Tanja Cegnar z agencije za okolje in prostor povzela v publikaciji 60 let meteorološke postaje Kredarica:

Z meteorologom Bojanom Paradižem sta pozimi 1954 odšla na Kredarico. Iz Ljubljane sta se odpeljala 1. decembra v dolino Krme. Tam so ju čakali nosači. Poleti so tovor prenašali konji, decembra pa zaradi snega to ni bilo mogoče, zato so opremo nosači znosili na hrbtu. Ker ni bilo dovolj nosačev, sta osebno opremo nosila kar sama. Po sedmih urah hoda so prispeli na Kredarico.

Že takrat in tudi danes je delo na meteorološki postaji Kredarica potekalo v zahtevnih in nevarnih pogojih. Kako neusmiljene so lahko vremenske razmere, priča tudi arhivski zapis dr. Andreja Hočevarja, ki je nastal 24. decembra 1954 in je objavljen v publikaciji 60 let meteorološke postaje Kredarica:

 »Danes že ves dan divja strašen veter. Njegova hitrost presega 90 km/h. Veter piha ravno proti meni. Opiram se na cepin, ki ga zasadim skoraj do ročaja v sneg, in se počasi pomikam dalje. Nič zato, če je treba včasih počepniti in se ga z vsemi silami oprijeti, da me ne odnese. Človek rad meri svoje moči z naravnimi silami, da vidi, koliko jim je dorasel.«

Zima se s Kredarice ne poslovi zlahka. Lani je bil na Kredarici sneg vse do 24. junija. V letošnji zimi pa jo je prvi sneg pobelil 13. septembra 2024, ko je zapadlo 15 centimetrov snega. Neprekinjeno snežno odejo pa beležijo od 20. novembra 2024. Do vključno 6. junija je bilo na Kredarici 221 dni s snežno odejo. Letošnjo zimo so najvišjo snežno odejo izmerili 30. marca 2025, ko je ta znašala 320 centimetrov.

Dragoceni vir podatkov za raziskave podnebnih sprememb

Visokogorski observatoriji so redki, a prav zato toliko bolj dragoceni. Omogočajo pomemben vpogled v stanje ozračja in podnebja v visokogorju ter širšem okolju, ki ni pod neposrednim vplivom človekovih dejavnosti. Zaradi vse izrazitejših podnebnih sprememb so visokogorske meteorološke postaje v zadnjih desetletjih postale nepogrešljive.

Opazovalni prostor je približno petnajst metrov južno od Triglavskega doma in že več kot 70 let ostaja na istem mestu. Ker se okolica v vseh teh letih ni bistveno spreminjala, so te meritve enoten niz brez umetnih vplivov, ki omogoča edinstven vpogled v spremembe podnebja v občutljivem gorskem svetu. 

Meritve so tudi izrednega pomena pri ugotavljanju vzrokov za zmanjševanje površine Triglavskega ledenika. Ta je namreč en od neposrednih kazalnikov podnebnih sprememb na širšem območju Alp.

Posodobitev Podnebnega observatorija na Kredarici

Po več kot sedemdesetih letih sta se letos začeli prenova in nadgradnja podnebnega observatorija na Kredarici, s čimer bodo meteorološkim opazovalcem zagotovili primerne delovne in bivalne pogoje. S prenovo bodo omogočili nadaljevanje meritev, merilne instrumente pa bodo nadgradili s senzorji za merjenje vsebnosti dveh najpomembnejših toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida in metana.

Kot pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje, se morajo meritve toplogrednih plinov izvajati daleč od velikih virov izpustov, v dobro premešanem ozračju. Visokogorski observatoriji so zato najbolj primerni za takšne meritve, ki tako bolje pokažejo morebitne pomembne spremembe ali dolgoročne trende v vsebnosti toplogrednih plinov.