Slovenska penina

Prva omemba penine se v slovenskem prostoru pojavi 10. decembra 1853 v Novicah kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči, ki jih je urejal dr. Janez Bleiweis: »Šampanjec ali peneče vino, penina, je dandanašnji slovenski gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni.«

Bleiweis že v tem besedilu omeni, da so peneče vino iznašli Francozi, saj začetek proizvodnje penečega vina zgodovina pripisuje patru, oskrbniku benediktinskega samostana Hautvillers Domu Pierreu Pérignonu (1639‒1715), hkrati pa poudari, da se je proizvodnja in uporaba vin začela tudi že na slovenskih tleh.

Zibelka peničarstva

Za zibelko slovenskega peničarstva veljajo Radgonske gorice. To je najstarejša peničarska klet v Sloveniji. Tu vino pridelujejo že od leta 1852. Tudi Janez Bleiweis v Novicah omenja Alojza Klenoška in prav v tem časopisu prvič najdemo slovensko skovanko penina. Vinar Klenošek se je pridelave penine naučil v domovini šampanjca, Franciji. Tja se je odpravil leta 1846 z željo po odkrivanju tradicionalnih metod pridelave šampanjca. Leta 1852 je pridelal prvih 12.000 steklenic penine iz avtohtonih vinskih sort.

Klasično metodo (Méthode Classique) pridelave penin pa je v Gornjo Radgono prinesla švicarsko-francoska družina Clotar Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila podjetje za izdelavo penin iz domačega slovenskega vina.

Črni, zlati in srebrni mehurčki

Tako različni in tako odlični sta zlata in srebrna penina. Zlata radgonska penina je kot blagovna znamka prvič nastala leta 1977, Srebrna radgonska penina pa nekoliko pozneje. Obe sta si v kratkem času pridobili precejšnjo popularnost in se prelevili v sinonim za peneča vina v Sloveniji. Svojo izvirno podobo sta nosili več kot 40 let in šele ob lanski 170. obletnici to nekoliko spremenili.

Zlata radgonska penina vsebuje izključno sorto čisti chardonnay, zori na območju Kapelsko-Radgonskih goric, kjer je Panonsko morje naložilo obilico ilovnate prsti in peščenjaka, ki dajeta svežino z nizko ravnijo nevpadljivih kislin. Spada med penine blanc de blancs. Vse zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose Zlato radgonsko penino.

Najbolj prodajana penina pa je Srebrna radgonska penina. Pripravljajo jo po metodi Charmat. Osnovno vino za to vrsto penine so sorte: laški rizling, šipon in chardonnay. Tudi tu lahko izbirate med suho, polsuho in rose penino PiNQ v trendovski mali steklenički.

Vrhunec peneče ponudbe Radgonskih goric je penina Untouched by Light. To je prva penina na svetu, ki od trgatve pa vse do izpitja preživi v popolni temi. Vino zori v kleteh, nedotaknjeno od zunanjega sveta, v popolni odsotnosti svetlobe. Ko zapusti klet, pa je zaščiteno v temni, za svetlobo neprepustni steklenici, pakirani v vakuumsko zaprti vrečki, ki prepreči dostop kakršnekoli dodatne svetlobe ali stik z zrakom.

Slovenske penine cenjene tudi v svetu

Poleg treh najbolj tradicionalnih so tudi druge slovenske penine vse bolj cenjene v svetu, kar dokazuje Decanterjeva lestvica.

Največja slovenska vinska klet Klet Brda Dobrovo, ki je priznana zaradi vin, se ponaša tudi s prestižnimi peninami, najbolj navdušuje Bagueri brut zero, v kateri so sorte chardonnay, modri pinot in rebula.

Med znanimi pridelovalci penin so še: Klet Krško, Domaine Slapšak, Santomas, Vinakoper, Ščurek, Vinska klet Metlika, Čarga idr.

Slovenian Sommelier Association

Društvo Sommelier Slovenije, ki že več kot tri desetletja skrbi za strokovni razvoj in razširjanje pivske kulture v Sloveniji.

V decembru 2023 je  na Dvorcu Zemono organiziralo tradicionalni družabni dogodek Iskrivi večer.

Na njem je bilo mogoče poskusiti različna izbrana peneča vina, udeleženci pa so prisluhnili tudi predsednici društva Sommelier Slovenije Valentini Bufolina.

Pomembni datumi:

1.10. 1997/14. 11. 1997 – beseda penina je definirana kot kakovostno ali vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom, pridelano v Republiki Sloveniji.

Leto 2001 – beseda penina je uvedena v Slovenski pravopis.

Leto 2014 – beseda penina je uvedena v drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.