Datum: 10. november 2025
Čas branja: 4 min
Čeprav je Slovenija iz vesolja videti kot droben košček Zemlje, njena vloga v vesolju postaja čedalje opaznejša. Septembra 2020 sta iz Francoske Gvajane poletela prva slovenska satelita, s čimer je Slovenija stopila ob bok državam, ki že raziskujejo vesolje. Ta zgodovinski mejnik je dokaz, da slovensko znanje in inovativnost segata tja, kjer se tehnološke meje mogočega šele začenjajo. Pet let pozneje poglejmo, kako sta se projekta razvila in kakšen pomen imata danes.
Majhen velikan v vesolju
Trisat, ime je sestavljeno iz besede Triglav in satelit, je prvi satelit, ki je v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Sloveniji. Razvila sta ga Univerza v Mariboru in slovensko podjetje Skylabs.
Z njim je slovenskim znanstvenikom in inženirjem uspelo dokazati, da lahko tudi izjemno majhen, komaj štiri kilograme težak, satelit združuje izjemno veliko funkcionalnosti.
Vgrajeno strojno in programsko opremo so namreč zmanjšali in jo prilagodili izrednim razmeram v vesolju. Majhni sateliti omogočajo cenovno dostopnejše opazovanje Zemlje in tako pripomorejo k temu, da ima dostop do vesolja čedalje več držav.
-
Prvi slovenski nanosatelit Trisat je Slovenijo uvrstil med države, ki že raziskujejo vesolje. Foto: SkyLabs
V okviru misije so slovenski inženirji in znanstveniki pridobili več različnih tehničnih podatkov. Kot je pojasnil vodja projekta Iztok Kramberger, so ključni »telemetrijski podatki, ki so zajemali informacije o delovanju posameznih satelitskih podsistemov, kar je omogočilo natančno spremljanje stabilnosti sistemov, validacijo energetskih modelov in analizo obnašanja elektronskih komponent v vesoljskem okolju«.
Pridobljeni podatki so danes v pomoč pri razvoju novih slovenskih vesoljskih tehnologij, predvsem na področjih energetske učinkovitosti, zanesljivosti sistemov in optimizacije komunikacijskih postopkov.
Po uspešni misiji prvega Trisata so že nastale nove generacije satelita, z novimi nalogami in tehnološkimi izzivi.
-
Misija satelita Trisat se je zaključila nekje nad Afriko septembra 2024. Foto: SkyLabs
Posnetki Zemlje iz vesolja
Hkrati s Trisatom je v orbito poletel tudi satelit Nemo HD z maso 60 kilogramov. Njegova posebnost je zajemanje večspektralnih in videoposnetkov Zemlje v visoki ločljivosti.
Z višine 520 kilometrov lahko satelit v realnem času prenaša videoposnetke, kar je bila prava novost za evropski prostor.
Satelit se je izjemno izkazal pri snemanju porečij v Evropski uniji, tudi slovenskih rek Save, Soče, Meže in Savinje. Posnel je tudi številne druge rečne sisteme po svetu, med njimi Ganges v Indiji, Amazonko v Južni Ameriki, Mekong v Aziji in območje Viktorijinega jezera v Afriki.
Zemlja skozi objektiv satelita Nemo HD
To je šele začetek
Medtem ko je Trisat prikazal možnost miniaturizacije, je Nemo HD pokazal, kako dragoceno je opazovanje Zemlje iz vesolja. Oba slovenska satelita pa sta dokaz, da Slovenija zmore razvijati lastne vesoljske tehnologije. Ta pomembni dosežek za slovensko znanost, tehnologijo in gospodarstvo je postavil trdne temelje za nove priložnosti raziskovanja vesolja in razvoja vesoljskih tehnologij.
