Znanstvenik Peter Florjančič in njegovo stoletje sanj

Bil je tudi športnik, pisec melodij in igralec. Živel je v Švici, Monte Carlu, Avstriji, Italiji, Nemčiji, zadnja leta pa na Bledu in v Radovljici.

Za uspešno inovatorsko delo je po njegovem mnenju pomembno troje: imeti veselje do odkrivanja ovir, verjeti vase in se obkrožiti z ljudmi, ki ti zaupajo. Predvsem pa je treba imeti srečo. 

»Pod srečno zvezdo sem živel vse svoje življenje,« ugotavlja veliki inovator. Živel je v drugačnih časih, ko so bili del zvezdnega prahu Charlie Chaplin, Audrey Hepburn, Coco Chanel, Elizabeth Arden, Edit Piaf, Marlene Dietrich, Elizabeth Taylor, Karađorđevići in še mnogi drugi. Z njimi se je smejal, plesal, popival in razpravljal, najbrž se je s kom tudi prepiral.

Morda je imel tisti čas več šarma, vendar pa Peter Florjančič izziv vidi tudi v bližnji prihodnosti. »Doba, ki prihaja, bo temeljila na viziji in domišljiji.« Sam je milijone v različnih valutah zaslužil ne enkrat, ampak večkrat. Večkrat tudi potrošil, ker mu, kot pravi, denar ne pomeni nič. Ta njegova brezskrbnost, čeprav nima pokojnine, izvira iz njegove miselnosti, da denar leži na cesti. Res je, potreben je pogum, vendar je izumiteljev v množici ljudi po njegovem mnenju veliko več, kot se zdi na prvi pogled. »Problem je, ker ne znamo prepoznati izumitelja v sebi. Rutina pa ubija ustvarjalnost in tudi pogum,« pravi slovenski izumitelj.

Zagotovo tudi kri ni voda. Stari oče Petra Florjančiča Jakob Peternel je bil zelo iznajdljiv in je bil med letoma 1895 in 1906 župan Bleda. Zavedal se je, da Bled poleg hotelov potrebuje tudi komunalno opremo, šolo, dom za ostarele, elektriko, kolodvor, javna kopališča in urejeno okolico. V njegovem času so bile zgrajene številne vile na obali in v okolici Blejskega jezera. Njegov sin Francelj je bil ustanovitelj Bizjakove tovarne, današnjega Kraša in je bil tudi imetnik najvišjih vojaških odlikovanj. Stric Petra Florjančiča je bil prav tako župan in velik posestnik. Kenda je z ureditvijo hotelov, kopališča in sprehajalnih poti pripomogel, da se je Bled razvil v moderen turistični kraj. 

Usodno obdobje

V šoli je bil Florjančič precej neuspešen učenec, vsaj na gimnaziji, pozneje v tehniški šoli pa se je že izkazal. Toda usodni trenutek se je zgodil v grozljivem obdobju njegovega življenja, ko je bil vpoklican v nemško vojsko. Rešil ga je njegov izum – tkalni stroj. Nemci so namreč v njem prepoznali potencial. Vendar pa je njegov boj za življenje zahteval še več pretkanosti. Moral je uprizoriti celo lastno smrt, starši pa so dali za mašo zadušnico. Potem je lahko začel novo življenje v Švici.

Tam je skupaj z nekim judovskim prijateljem tkalni stroj patentiral in izum prodal. Z beraške palice je tako prišel do zlata in med samo smetano. Vendar pa njegovo življenje ni bilo samo na plesišču, za bogato obloženo mizo, v fraku ali elegantnem avtomobilu in razkošni hiši. »Ko smo delali, smo garali. Delali smo noč in dan. Živel sem kot glasbenik. Ko je poklicalo podjetje ali oseba, za katero sem delal, sem se usedel na letalo in bil tam, kjer sem moral biti.« In še nekaj: »Vedno je bil zame pomemben timski duh. Imel sem srečo, da sem delal v najboljših timih tistega časa. Z genialnimi ljudmi in vizionarji.«

Zagotovo zato družini ni bilo vedno lahko in tega se je zavedal, vendar je tak način življenja tudi družini prinesel mnoge prednosti. Ker so veliko potovali, je hčerkama lahko omogočil prvovrstno izobrazbo in naučili sta se več jezikov.  

Peter Florjančič je bil poročen z državljanko Švice in ima z njo dve hčerki. »Takoj, ko sem videl Vereno, ki je bila igralka in manekenka, me je pritegnila. Vanjo sem bil nesmrtno zaljubljen, želel sem jo spoznavati celo življenje. Živela sva kot par in tudi kot posameznika in bila blagoslovljena z dvema čudovitima hčerkama. Z njo sem bil poročen 70 let.«

Največji preboji

»Delal sem tudi za Elizabeth Arden. Zanjo sem ustvaril razpršilec za parfum, ki so ga pozneje odkupile vse priznane blagovne znamke, tudi Coco Chanel in Dior. Ko sem Ardenovi poslal razpršilec za parfum, ki je bil že patentiran, sem v povratni pošti dobil kar letalsko karto za ZDA. In sem šel.«

Največ je zaslužil z brizgalnim strojem, ki ga je prodal za 1,5 milijona švicarskih frankov. Med njegovimi najljubšimi izumi pa je diaronček – okvirček za diapozitive.

Today

Še vedno, čeprav ima vid že slab, dela naprej. Predvsem enostavne produkte, za katere ve, da obstaja trg. Ko je ugotovil, da je 200 milijonov ljudi v Evropi predebelih in se ne morejo pripogniti, da bi si obuli čevlje, je izumil posebno žlico. Prav tako je ugotovil, da več kot sto milijonov ljudi nosi zobne proteze, in je napravil posebno posodico za preprosto pranje proteze.

Med njegovimi zadnjimi izumi je ptičja hišica, ki je narejena iz kartonplast materiala po načelu »reduce, reuse, recycle« v sodelovanju s podjetjem K.M.K Box Valterja Krmaca. Hišica je lahka, sestavljiva in odporna na vremenske razmere. Blagodejno pa naj bi zaradi ptičjega petja vplivala tudi na človeško počutje, predvsem na ljudi z demenco. 

Ni pomembno, koliko si star, ampak kako si star

To je le ena izmed njegovih navdihujočih misli. Služabnik njegovega strica Kende mu je prerokoval, da bo živel najmanj 99 let oziroma tako dolgo, kot je stopnic na otoku k blejski cerkvici.

Peter Florjančič je bil res večkratni milijonar, imel več kot 40 avtomobilov in več kot deset razkošnih hiš. Zagotovo pa so v njegovem življenju največje bogastvo domišljija, zagon in veselje do življenja. Morda le ni bila samo sreča, kajti sreča je na strani pogumnih. Pravzaprav je v teh žarečih očeh, skorajda povsem gladkem obrazu, kavalirski drži in dostojanstvu nekaj mnogo več.

In da, priznam, da se ga bom spomnila, ko bom v roki držala parfum. V elegantni steklenički bom prepoznala obraz človeka, ki je bil zraven, ko je kralj Faruk v igralnici v San Remu priigral 15 milijonov švicarskih frankov, ko je njegov prijatelj paša Ilhami Husein izgubil vse, ko sta grški ladjar Aristotel Onassis in sir Winston Churchill igrala ruleto, ter človeka, ki klepeta s Pablom Picassom, Caryjem Grantom, Salvadorjem Dalijem. Prepoznala bom človeka, s katerim sem klepetala tudi sama.

Upam, da je na Blejskem otoku k cerkvi še veliko neodkritih stopnic, ki so pod gladino jezera. Oh, saj res, Peter Florjančič sam zase pravi, da ima srečo. No, mu bom pa verjela.