Datum: 7. april 2026
Čas branja: 2 min
Zdravje je najdragocenejša vrednota prebivalcev Slovenije, zdravje prebivalstva pa je eden najpomembnejših kazalnikov družbenega napredka posamezne države, tudi naše. Ta se ponaša z nekaj izjemnimi uspehi: s prvim mestom v Evropi po učinkovitosti presejalnih programov za raka, z eno najnižjih stopenj umrljivosti dojenčkov na svetu in z nadpovprečnim številom let zdravega življenja na ravni Evropske unije. Mednarodna poročila razkrivajo, da slovenski zdravstveni sistem določa standarde tudi pri transplantacijski dejavnosti in preventivnih programih.
Med najvarnejšimi državami za rojstvo otroka in njegovo odraščanje
Na področju zdravja novorojenčkov in njihovih mater smo v Sloveniji v zadnjih desetletjih naredili velik korak naprej. Stopnja umrljivosti dojenčkov – kazalnik, ki meri dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe nasploh – je pri nas med najnižjimi tako na ravni Evropske unije kot tudi v primerjavi z državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V letu 2023 smo imeli v povprečju 1,8 smrti na tisoč živorojenih otrok, z nižjo vrednostjo se lahko pohvalijo le na Islandiji.
Podobno visoke standarde dosegamo tudi pri varnosti nosečnic in porodnic, saj se z nizko stopnjo umrljivosti mater naša država uvršča ob bok najrazvitejšim na svetu.
-
Slovenija se uvršča med najvarnejše države na svetu za porod, saj beleži zelo nizko umrljivost dojenčkov in mater ter ima enega najnaprednejših programov presejanja novorojenčkov. Foto: Depositphotos
Zdravstveni sistem se v Sloveniji nenehno nadgrajuje in izboljšuje. Leta 2024 so tako program presejalnega testiranja za novorojenčke razširili z 18 na 41 prirojenih bolezni. To omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje redkih bolezni, s čimer se preprečijo hude trajne posledice ali smrt. Program je med najnaprednejšimi v regiji in tudi širše.
Evropska prvakinja v preventivi raka
Pravočasno odkrivanje bolezni je odločilno za zmanjšanje smrtnosti in obolevnosti. Slovenija je med redkimi v Evropski uniji, ki ima na državni ravni vzpostavljene kar tri presejalne programe, to so DORA (rak dojk), ZORA (rak materničnega vratu) in Svit (rak debelega črevesa in danke). Nadpovprečna pa je tudi udeležba v teh presejalnih programih za odkrivanje raka.
Po najnovejših podatkih evropskega indeksa presejalnih politik za raka (European Cancer Screening Policy Index) se je Slovenija uvrstila na vrh lestvice 29 evropskih držav. Prebivalci naše države imajo tako najboljše možnosti za to, da se rak odkrije takrat, ko je še popolnoma ozdravljiv. Slovenski sistem je postal zlati standard, po katerem se zgledujejo preostale evropske države.
-
Navedeni sistem pa se še nadgrajuje: program DORA so razširili z dvema dodatnima starostnima skupinama, v pripravi pa sta tudi nova programa, in sicer Peter za raka prostate ter Luka za pljučnega raka. Foto: Depositphotos
Po številu let zdravega življenja nad povprečjem EU
Slovenci v primerjavi s prebivalci drugih držav EU ne živimo le dlje, ampak tudi več let življenja preživimo v dobrem zdravju. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju dosledno nad povprečjem EU. Tudi pričakovano število let zdravega življenja ob rojstvu pri nas presega povprečje EU, ženske lahko v povprečju preživijo 68,8 leta brez zdravstvenih omejitev, moški pa 64,6 leta. Posebej izstopamo pri starejši populaciji, pri 65. letih ženske v Sloveniji po pričakovanih letih zdravega življenja prekašajo le prebivalke Švedske.
-
Prebivalci Slovenije živijo dlje in bolj zdravo od povprečja EU, pri čemer je pričakovana doba let zdravega življenja še posebej visoka pri starejših ženskah. Foto: Depositphotos
Vrhunska transplantacijska dejavnost
Slovenija se lahko z vrhunskimi dosežki pohvali tudi pri najzahtevnejših medicinskih posegih. Po številu presaditev srca na milijon prebivalcev se je v zadnjih šestnajstih letih že dvanajstkrat zavihtela na svetovni vrh. To kaže na visoko raven strokovnosti, organiziranosti in vrhunskosti medicine, ki jo ponuja UKC Ljubljana. Še posebej pomembno pa je, da je preživetje slovenskih bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja.
Med izjemnimi uspehi leta 2025 je presaditev srca šestmesečnemu dojenčku. Letos pa je vrhunskim strokovnjakom uspel skoraj neverjeten logistični, organizacijski in strokovni dosežek, tudi v mednarodnem merilu: v enem dnevu so uspešno opravili kar dve presaditvi pljuč. To so sposobni izvesti le najboljši in največji transplantacijski centri.
-
V Sloveniji je bilo leta 2024 opravljenih 26 presaditev srca (12,4 na milijon prebivalcev), s čimer se je uvrstila na drugo mesto na svetu, takoj za ZDA. Foto: Matej Povše/Univerzitetni klinični center Ljubljana
-
Slovenija dosega vrhunske rezultate pri zahtevnih medicinskih posegih, saj se uvršča v svetovni vrh po številu presaditev srca, stopnji preživetja bolnikov in izjemnih dosežkih. Foto: Matej Povše/Univerzitetni klinični center Ljubljana
Dostopnost zdravstvene oskrbe in zadovoljstvo bolnikov
Vse te podatke potrjujejo tudi izkušnje bolnikov. V mednarodni raziskavi PARIS (Patient-Reported Indicator Survey) je kar 81 odstotkov slovenskih bolnikov s kroničnimi boleznimi kakovost svoje oskrbe na primarni ravni ocenilo kot odlično ali zelo dobro. Poročilo OECD Health at a Glance 2025 (Zdravje na kratko) kaže, da se Slovenija uvršča bolje od povprečja OECD pri kazalnikih dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe.
Morda najpomembnejši dosežek slovenskega zdravstva pa je zmanjševanje neenakosti v zdravju. Slovenija je ena od dveh držav EU, v katerih se splošno zdravje prebivalstva izboljšuje, hkrati pa se zmanjšujejo tudi razlike v zdravju med skupinami prebivalcev z različno ravnijo izobrazbe. To potrjuje, da vrhunska medicina v Sloveniji ni privilegij posameznikov, temveč je dostopna vsem.
