Prvi slovenski časnik - Lublanske novice

Pobudo za ustanovitev časnika je dal znameniti Žiga Zois, mecenski in razsvetljenski entuziast, ki je prepoznal pomen slovenske besede v širšem družbenem in kulturnem kontekstu. Idejo je uresničil Valentin Vodnik, ki je postal urednik Lublanskih novic. Vodnik ni bil le urednik, temveč tudi pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec časnika, kar je omogočilo, da je vsaka številka izstopala po jasni in premišljeni zasnovi.

Lublanske novice so sprva izhajale kot poltednik, od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800 pa kot tednik.

V teh treh letih je časnik doživel velik razmah. Izšlo je približno 100 izvodov vsake številke, rednih naročnikov pa je bilo 33.

Skupno je v treh letih izšlo okoli 12.000 izvodov, ki so obsegali približno 78.000 strani. To je bil za takratne razmere izjemen dosežek.

Vsebina, vpliv in dediščina

Vsebina Lublanskih novic je bila raznovrstna. Poleg političnih in gospodarskih novic je časnik objavljal tudi kulturne prispevke, zabavne zgodbe, poučne članke in različne zanimivosti, ki so bralcem približale dogajanje doma in v tujini. Idejno so se Lublanske novice naslanjale na razsvetljenske vrednote. Za tisti čas so novice, ki jih je časnik objavljal, veljale za dokaj aktualne, saj so se informacije, čeprav z zamudo približno štirih dni, hitro širile med bralce.

Posebnost Lublanskih novic je tudi njihova povezava s praktičarsko tradicijo.

 Razvoj časnika ni bil naključen; izhajal je iz dolgoletnih navad zapisovanja, prevajanja in širjenja informacij, ki so se prenašale v rokopisih in manjših publikacijah. Vodnik je te prakse združil z novimi idejami in tehnološkimi možnostmi tiska, kar je omogočilo, da so Lublanske novice tako kakovostno kot vsebinsko dosegle visoko raven.

Časopis je imel pomemben vpliv na slovensko družbo in kulturo. 

Ne le, da je širil novice in informacije, prispeval je tudi k utrjevanju slovenskega jezika kot medija za izobraževanje, kulturo in politiko.

Bralcem je omogočal vpogled v dogajanje v domačem in tujem okolju, hkrati pa je spodbujal razmislek o sodobnih družbenih in političnih vprašanjih.