Skoči do osrednje vsebine

Tema letošnjega natečaja Evropa v šoli je zavržena hrana

Avtor: Ana Kraševec

Datum: 13. oktober 2020

Čas branja: 2 min

Urad vlade za komuniciranje in Zveza prijateljev mladine Slovenije že 22. leto zapored sodelujeta pri pripravi natečaja Evropa v šoli. Naslov natečaja v letu 2020/2021 se glasi »Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga«.

Tema letošnjega natečaja je tako povezana z 12. ciljem trajnostnega razvoja –zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe. Letos bodo učenci in dijaki torej razmišljali o tem, kaj je odpadna hrana in kako nastane, kako vpliva na okolje in kako lahko to težavo odpravimo. 

Glavna cilja natečaja Evropa v šoli sta: prispevati k ustvarjalnemu spoprijemanju z družbenimi težavami, ki nas pestijo doma, v Evropi in po svetu, ter krepiti medsebojno razumevanje, strpnost in solidarnost.

Učenci in dijaki s sodelovanjem na literarnem, likovnem, fotografskem, video in internetnem natečaju vsako leto razmišljajo o izzivih prihodnosti, razvijajo ustvarjalnost ter samostojno in kritično razmišljanje.

Lani je v natečaju sodelovalo kar 140 osnovnih in srednjih šol ter 12.584 učencev in dijakov. 

Nacionalni odbor natečaja Evropa v šoli vsebinsko naravnanost in slogan vsako leto prilagodi temi evropskega leta, zadnja leta pa se vedno bolj osredotoča na cilje trajnostnega razvoja, ki jih določa Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Mladi so tako v zadnjem času že razmišljali o podnebnih spremembah, spolni neenakosti, pomenu kulturne dediščine in podobnih pomembnih temah.

Kako pomembna je problematika odpadne hrane, so prepoznali tudi v Generalni skupščini Združenih narodov, saj so s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 29. septembra letos prvič razglasili mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadne hrane.

1 / 2

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 si prav v okviru doseganja 12. cilja prizadeva prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca, zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne verige, zmanjšati količino odpadkov in podobno. 

Koordinatorji natečaja Evropa v šoli upajo, da se bodo osnovne in srednje šole kljub spremenjenim okoliščinam tudi letos v čim večjem številu odzvale na natečaj. Pomembno je, da mladi v Sloveniji razmišljajo o tej problematiki in seveda tudi rešitvah – navsezadnje učenci in dijaki znotraj natečaja razmišljajo o tem, v kakšnem svetu želijo živeti.

Poskrbimo za manj odpadne hrane

Izgube hrane in odpadna hrana sta daljnosežna težava z ogromnimi finančnimi, etičnimi in okoljskimi posledicami. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo po vsem svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Količina odpadne ali zavržene hrane nas stane 2,2 bilijona evrov letno, kar je štirikrat več, kot je potrebno za prehrano vseh 815 milijonov ljudi na svetu, ki so še vedno vsak dan lačni.

Kadar govorimo o odpadni hrani, se moramo zavedati, da na leto ne zavržemo samo 1,3 milijarde ton hrane, temveč z njo tudi vse naravne vire, ki so bili potrebni za njeno proizvodnjo.

Za primer lahko vzamemo proizvodnjo enega samega jabolka, ki v povprečju zahteva 125 litrov vode. To pomeni, da ko zavržemo obtolčeno jabolko, hkrati v odtok posredno zlijemo tudi 125 litrov pitne vode. Ko zavržemo en hamburger, zavržemo toliko vode, kot bi jo porabili za 90 minut tuširanja.

Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, skupno smo v Sloveniji v tem letu zavrgli 139.900 ton odpadne hrane.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi leta 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih (52 % ali skoraj 73.200 ton). Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za starejše. Desetina odpadne hrane (približno 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (približno 10.800 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki. Ocenjujejo namreč, da je bilo 38 % te odpadne hrane še užitnih, to količino pa bi z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko zmanjšali ali preprečili.