Prvi dan v oktobru je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan starejših. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil v letu 2019 v Sloveniji vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Število starejših prebivalcev pri nas je višje od števila otrok.
To je žalostna statistika in kot družba moramo stremeti k temu, da se bo spremenila. K sreči se v slovenskem prostoru postopno spreminja stereotipno razmišljanje, da je človek po 65. letu starosti manj sposoben in koristen za družbo kot mlajša generacija.
V Sloveniji se že izvajajo programi, ki starejšim ponujajo možnost vseživljenjskega učenja, v družbi pa se vse bolj krepi zavedanje, da je medgeneracijsko sodelovanje velika priložnost za obe generaciji.
Zato je prav, da se naučimo uporabljati izraz tretje življenjsko obdobje, namesto izraza stara oseba pa izraz oseba v poznih letih. Slovenci smo narod športnikov in pogosto je na športnih tekmovanjih v množici tekačev tudi kakšen starejši od 65 let. Enako velja za udeležence drugih vrst rekreacije. Ta generacija se pogosto udeležuje izobraževalnih tečajev, najpogosteje so obiskani računalniški tečaji in tečaji tujih jezikov.
Med osebami v poznih letih pa so tudi še posebej zanimive osebnosti, pomembne za znanost in kulturo našega naroda.
-
Boris Pahor, ki jih šteje 107, velja za enega najpomembnejših živečih slovenskih pisateljev in je tudi eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Na prvem mestu med prevodi je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Foto: Anže Malovrh/STA
-
Izumitelj Peter Florjančič ima že 101 leto, a mu domišljije za nove izume še ni zmanjkalo. Foto: Gregor Mlakar/STA
-
Henrik Neubauer, slovenski baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, režiser in pedagog, ki je letos dopolnil 91 let. Foto: Osebni arhiv
Statistični podatki kažejo tudi, da je med prebivalci Slovenije, starejšimi od 65 let, vse več tistih z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Na splošno velja, da Slovenci doživimo visoko starost in je kakovost življenja pri nas relativno dobra.
Tudi v času pandemije covida-19 Slovenija ni pozabila na starejše
Živimo v novi resničnosti, ko se spoprijemamo z veliko zdravstveno krizo in so materialno ter psihološko in zdravstveno ogroženi predvsem ti, ki so v tretjem življenjskem obdobju.
Skrb za naše starše in stare starše je ena od prednostnih nalog te vlade in ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja. Ministrstvo si je zato zadalo, da bo čim hitreje poskrbelo za večje število mest v domovih.
V PKP4 (četrtem protikoronskem paketu) vlada namenja 29 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. To pomeni, da kadrovska okrepitev in izboljšanje standardov v domovih za starejše ne bosta preložena na pleča stanovalcev/uporabnikov oziroma njihovih svojcev. Sklepi o dodelitvi sredstev so bili izdani vsem izvajalcem.
S tem so zagotovljena sredstva za približno 620 dodatnih zaposlitev za vse izvajalce institucionalnega varstva v javni mreži, pri čemer bo več kot 550 dodatnih zaposlitev v domovih za starejše.
Postopki zaposlitev pri izvajalcih že potekajo. V pripravi je tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Tudi v drugem valu okužb z novim koronavirusom je ministrstvo, enako kot v prvem valu, ves čas v stiku z direktorji domov za starejše, pa tudi s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije.
Ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nudi vso potrebno pomoč, prav tako jim pomoč nudi tudi zdravstvena stroka. Razmere v domovih ministrstvo ves čas skrbno spremlja.
Tudi predlog zakona PKP5 vključuje številne ukrepe, ki so pomembni z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe s SARS-CoV-2.
-
V Sloveniji se zavedamo, da je starejše ljudi treba spoštovati, ceniti njihove življenjske izkušnje in se od njih učiti. Foto:Oliver Rossi - GettyImages/GulliverFilm&Foto
-
Imeti še živega dedka in babico je velik privilegij. Prav oni so tisti, ki na mlajšo generacijo prenašajo obilico življenjske modrosti. Foto: Morsa Images - GettyImages/GulliverFilm&Foto
V domovih za starejše in pri drugih izvajalcih socialnovarstvenih storitev (izvajalci) in zdravstvenih dejavnosti bo omogočena začasna prerazporeditev zaposlenih.
Uvaja se dodatek za neposredno delo z uporabniki pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše se med drugim uvajajo ukrepi financiranja zaščitne opreme za izvajanje ukrepov omejevanja okužbe s SARS-CoV-2 in za kritje stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet itd.
Spoštujmo drug drugega
Presezimo stereotipe, kdo je star, in strah, da nam bo kdo v nadlego. Bodimo spoštljivi drug do drugega.
V času nove resničnosti, ki jo je med nas prinesla zdravstvena kriza, je solidarnost še toliko potrebnejša.
Vzemimo si čas in pojasnimo mami ali dedku, kako se pošlje elektronska pošta, pojdimo z njim na sprehod ali na kavo in ne ozrimo se stran, ko z avtomobilom zapeljemo mimo doma za starejše. Poleg strokovnih izkušenj, ki jih nabiramo kot mlajši, se naučimo tudi kaj iz njihovih izkušenj. In hvaležni jim bodimo. Da so bili in so še tu za nas in z nami. Namreč tudi zaradi njih smo, kakršni smo.
Datum: 1. oktober 2020
Čas branja: 2 min