120 let slovenskega filma

Nepozabni filmi v objemu gora

Slovenski film je že od začetka tesno povezan z naravo in gorami. Ob letošnjem praznovanju njegovega pomembnega jubileja sta premiero v digitalni različici doživela legendarna mladinska filma Kekec (1951) in Srečno, Kekec (1963) režiserja Jožeta Galeta. Tako je priljubljeni junak znova zaživel za nas in prihodnje generacije.

Ob Kekcu so odraščale generacije otrok in mladostnikov. Literarni junak nas je najprej navduševal v zgodbah Josipa Vandota, nato pa še na velikem platnu, v prvem slovenskem mladinskem filmu iz leta 1951.

Kekec je tudi prvi slovenski celovečerni film, ki je prejel mednarodno nagrado na 13. beneškem festivalu. Črno-belo uspešnico so predvajali v kinematografih po vsem svetu, tudi na Kitajskem.

Ljubezen do slovenskih gora, kjer se dogaja zgodba Kekca, se zrcali tudi v prvem slovenskem nemem celovečernem filmu V kraljestvu Zlatoroga (1931). V njem spremljamo popotovanje treh družabnikov – ljubljanskega študenta, jeseniškega železarja in kmeta – na vrh Triglava, v kraljestvo Zlatoroga.
Film Na svoji zemlji (1948) režiserja Franceta Štiglica pa je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film in hkrati prvi slovenski oziroma jugoslovanski film, ki so ga prikazali v tekmovalnem programu festivala v Cannesu.

Slovenske filmske klasike

Ob stoletnici slovenske sedme umetnosti, leta 2005, so domači filmski kritiki Ples v dežju (1961) izbrali za najboljši slovenski film vseh časov. Ljubezenska drama je posneta po romanu Črni dnevi in beli dan. V njej spremljamo igralko Marušo in slikarja Petra, on živi v temni podnajemniški sobici, ona v tesnem stanovanju, oba pa največ časa preživita v gostilni.

Za najlepši slovenski ljubezenski film številni še vedno štejejo Cvetje v jeseni (1973), ganljivo pripoved, posneto po literarni predlogi Ivana Tavčarja. Povest o mestnem odvetniku Janezu, ki odide na podeželje in spozna dekle Meto, je občinstvo vzljubilo zaradi čustvene zgodbe, čudovite gorske pokrajine in prepričljive igre glavnih junakov.

Kmalu je sledila še ena nepozabna uspešnica, družinska komedija To so gadi (1977). Film o šoferju Štebetu, vdovcu s petimi živahnimi sinovi, ki s svojimi potegavščinami spravljajo v obup vso sosesko, dokler se nekega dne pred vrati ne pojavi svojeglava Meri, je postal simbol vsakdanjega humorja.

Generacije mladih, ki so odraščale v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pa zagotovo ne bodo pozabile kultnih mladinskih filmov Sreča na vrvici (1977) in Poletje v školjki (1985). V prvem spremljamo dogodivščine Matica in njegovega psa Jakoba, v drugem pa odraščanje in mestno-morske pustolovščine dvanajstletnega Tomaža.

Po letu 1991 je gledalce navdušil Outsider (1997), za mnoge prva uspešnica po osamosvojitvi. Film o srednješolcu Seadu, Bosancu, ki se zaradi očetove službe preseli v Ljubljano in zaljubi v sošolko Metko, si je pri nas ogledalo več kot 90 tisoč ljudi, kar ga uvršča med najbolj gledane slovenske filme.

Na mednarodnih prizoriščih je izstopal film Kruh in mleko (2001) režiserja Jana Cvitkoviča, prejemnik leva prihodnosti za najboljši prvenec na beneškem filmskem festivalu. Prikazuje zgodbo Ivana, alkoholika, ki se po zdravljenju vrne domov in želi začeti znova. A že majhen vsakdanji preizkus razkrije krhkost njegove odločitve, to pa sproži verigo usodnih dogodkov.

Sodobne uspešnice

Petelinji zajtrk (2007), romantična komedija, je postal ena največjih domačih uspešnic in tretji najbolj gledani slovenski film po letu 1991. V kinematografih si ga je ogledalo skoraj 184 tisoč ljudi, njegovo predvajanje na nacionalni televiziji pa je pred malimi zasloni spremljalo 421.500 gledalcev. V filmu je prikazan vsakdanjik avtomehanika Gajaša in njegovih prijateljev, ki v majhnem mestu med popravljanjem avtomobilov razpravljajo o življenju, ljubezni in sanjah.

Gremo mi po svoje in njegovo nadaljevanje (2010 in 2013) sta slovenski film vrnila v gore ter se usidrala v srca gledalcev, saj sta postala drugi in peti najbolj gledani igrani celovečerni film v samostojni Sloveniji. Gremo mi po svoje je mladinska komedija, v kateri najstnike bolj kot taborniška pravila zanimajo zabava, prijateljstva in ljubezen.

Drama Razredni sovražnik (2013) nas popelje v gimnazijski razred, poln napetosti. Zaradi različnih pogledov na življenje in strogega novega učitelja nemščine se odnosi med učenci zaostrijo. Ko ena od dijakinj naredi samomor, se učitelj znajde v središču obtožb in dvomov. Delo Roka Bička ni navdušilo samo kritikov, ki so ga med drugim opisali kot enega najbolj navdušujočih prvencev zadnjih let, temveč tudi gledalce, saj je skupno prejel kar 35 nagrad.

Sanjska pripoved Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019) se dogaja v povojni Benečiji, kjer se med ostarelim mizarjem in samotno kostanjarico splete tiho prijateljstvo. Film, ki raziskuje izgube, spomin in odhajanje, je prejel rekordnih enajst vesen na Festivalu slovenskega filma.

.

Kaj ti je deklica, prvenec  scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki daje glas ženskam, je na 75. Berlinalu prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov Fipresci za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive.

Kot je v utemeljitvi navedla mednarodna žirija: »Režiserka z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja ter se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani.«

Od filma do arhiva

Vsi omejeni naslovi so le majhen del široke in kakovostne zbirke slovenskega filma. Njihovo vrednost potrjujejo tudi številne mednarodne nagrade in priznanja filmskih kritikov.
Ljubitelji filmske umetnosti lahko več o slovenskih filmih, uspehih in novostih izveste na spletnih straneh Baze slovenskega filma in Slovenskega filmskega centra:

Baza slovenskih filmov | BSF – Baza slovenskih filmov

Slovenski filmski center

Po zgodovini slovenskega filma pa vas popelje razstava Arhiva Republike Slovenije, ki letos praznuje 80 let delovanja. Na razstavi »Od filma do arhiva« prikazujejo del ohranjene filmske dediščine, nastale na Slovenskem v prvih štirih desetletjih prejšnjega stoletja.

Osrednji del razstave so projekcije 12 izbranih filmov, ob katerih je mogoče spremljati razvoj slovenske kinematografije vse od nemih do zvočnih filmov, od črno-bele do barvne filmske fotografije, od kratkometražnih reportažnih zapisov do dolgometražnega igranega filma.