Leto generala Rudolfa Maistra

Ustanovitev prve redne slovenske vojske

General Maister je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Maister ni le zavrnil poskusa nemškega občinskega sveta, da bi Maribor z okolico priključil Nemški Avstriji, ampak je lastnoročno prevzel nadzor nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Obenem je razglasil mobilizacijo in s tem ustanovil prvo redno slovensko vojsko, brez Maistra slovenska severna meja ne bi bila tam, kjer je.

Vojaški in politični dosežki generala Maistra neposredno utemeljujejo samostojno slovensko državo, saj bi lahko Slovenci brez njegovih hrabrih odločitev po prvi svetovni vojni ostali brez Štajerske.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005.

Kot je v poslanici zapisal premier Robert Golob, so v zgodovini trenutki, ko tisto, kar je bilo prej nepredstavljivo, nenadoma postane neizbežno. To velja za razpad Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne, ko so na razvalinah nekdanjega habsburškega cesarstva začele nastajati nove države. Njihove meje pa niso bile določene. Treba si jih je bilo šele izboriti, je izpostavil.

"Na srečo je bil v tistih prelomnih dneh v poveljstvu meljske vojašnice zavedni slovenski častnik iz Kamnika," je poudaril Golob. Maister ni le zavrnil poskusa nemškega občinskega sveta, da bi Maribor z okolico priključil Nemški Avstriji, ampak je lastnoročno prevzel nadzor nad mestom in vso Spodnjo Štajersko. Obenem je razglasil mobilizacijo in s tem ustanovil prvo redno slovensko vojsko.

Poudaril je, da je na svetu veliko vojakov in veliko pesnikov, malo pa je vojakov, ki so tudi pesniki, kot je to bil Maister. "A bil je še toliko več. Tako kot je pod imenom Vojanov umel sukati pero, je znal vihteti tudi meč. Bil je torej ne le človek besed, ampak predvsem mož dejanj. Brez njega naša severna meja ne bi bila tam, kjer je - če sploh," je prepričan Golob.