COP 23 – Slovenija je gostila 23. zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije

Namen zasedanja, ki poteka pod okriljem programa za okolje Združenih narodov, je pregled izvajanja konvencije in njenih protokolov ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje.

V splošni razpravi pod sloganom »Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem«, so sodelovali številni ugledni gostje iz različnih mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij.

V okviru COP 23 je potekalo ministrsko zasedanje, ki se ga je udeležila tudi ministrica mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo v funkciji ministrice za naravne vire in prostor, udeležence zasedanja pa je nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. V panelni razpravi pa je v imenu Slovenije sodelovala tudi Lučka Kajfež Bogataj, ugledna znanstvenica in ena slovenskih pionirk na področju raziskovanja vpliva podnebnih sprememb.

Na ministrskem zasedanju so se države pogodbenice s sprejemom Portoroške ministrske deklaracije zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost morja in obale Sredozemlja.

Uradni del zasedanja so spremljali številni stranski dogodki o aktualnih temah. Tokrat so bili v ospredje postavljeni mladi.

Na dogodku z naslovom »Izobraževanje in mladi: za trajnostno prihodnost Sredozemlja« so sogovorniki izmenjali dobre prakse in pripravili skupne usmeritve za preobrazbo šolskih sistemov v državah Sredozemlja, da bodo ti zagotavljali učinkovito orodje pri boju proti onesnaževanju okolja in prilagajanju na klimatske spremembe v luči vedno pogostejših in večjih izrednih vremenskih dogodkov.

Vloga Slovenije

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z  upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Uradna spletna stran slovenskega predsedovanja: cop23-slovenia.com

Tudi sicer je Slovenija na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Je prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija), v času predsedovanja Svetu EU pa je uspela s pridobitvijo konsenza pogodbenic za razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (MED SECA), kar je bil najpomembnejši dosežek COP 22 v Turčiji in ga bo mednarodna pomorska organizacija (IMO) uveljavila leta 2025.